Ko se vam nič ne ljubi, preizkusite ta duhovna zdravilaPogosto smo v skušnjavi, da bi se vdali lenobi. Nič se nam ne ljubi početi, še posebej nič duhovnega. Dosti raje ne bi počeli ničesar, posledica tega pa je, da zanemarjamo svoje dolžnosti doma, v službi ali v svojem poklicu. Lenarjenje je precej nezahtevno, toda s pomočjo Božje milosti se lahko vrnemo k opravljanju svojih dolžnosti in žanjemo sadove svojega dela.
Častitljivi Ludvik iz Granade, dominikanski duhovnik iz 16. stoletja, je svoje nasvete zapisal v knjigi s primernim naslovom Vodnik za grešnike (The Sinner’s Guide). V njej korak za korakom predstavlja načrt za grešnike, ki se želijo izuriti v kreposti in se otresti sužnosti greha.
Preberite še:
Preverite sedem glavnih grehov po posameznih družbenih omrežjih
Tu je nekaj njegovih zdravil, s katerimi se lahko upremo lenemu duhu in v svoje življenje znova vnesemo smisel.
1. Pomislimo na številna Jezusova dela
Najprej se spomnimo vseh izrednih naporov, ki jih je Gospod prestal za nas; številnih neprespanih noči, ko je za nas molil; njegovih napornih potovanj iz mesta v mesto, ko je ozdravljal bolne, tolažil žalostne in obujal mrtve. Kako goreče, kako neprestano se je posvečal delu za naše odrešenje! Predvsem pomislimo na to, kako si je na svoja ranjena in okrvavljena ramena zadal težek križ svoje ljubezni do nas in ga nosil vse do Kalvarije. Če je Bog vsega veličastva tako garal, da nas je odrešil, ali mu bomo zdaj odklonili sodelovanje v lastnem odrešenju?
2. Zazrimo se v naravo, kjer nič ne počiva
Pogled usmerimo v naravo in videli bomo, da ta ne počiva. Nebesa s svojim neprestanim gibanjem nenehno oznanjajo slavo svojega Stvarnika. Sonce, luna in zvezde ter vsi bleščeči planeti, ki naseljujejo neskončno vesolje, se v prid človeka vsak dan gibljejo po svojih tirnicah. Razvoj rastlin in dreves se ne konča, dokler ne dosežejo določene moči in razsežnosti. Oglejmo si neutrudno energijo, s katero mravlje nabirajo hrano za zimo, čebele pa garajo, ko gradijo svoje panje in jih polnijo z medom. Ta marljiva bitjeca v svoji sredini ne trpijo brezdelnežev; vse trote čaka bridka smrt. Podobne nauke bomo našli po vsej naravi.
Preberite še:
9 preizkušenih nasvetov za premagovanje lenobe
3. Ne pozabimo večne nagrade, če bomo zvesti skrbniki svojega časa
Ob delu moramo vztrajati le kratek čas, njegovi sadovi pa bodo trajali večno. Nek svetnik je imel navado, da je ob vsakem udarcu ure vzkliknil: “O, ljubi Bog! Še ena ura je minila – ena tistih, ki so mi namenjene, da si prizadevam za svoje odrešenje, in za katere se moram zahvaliti Tebi.” Naj nas njegov zgled navdihne z odločnostjo, da si bomo v času, ki nam je na voljo, čim bolj prizadevali, da bi dosegli večno življenje.
4. Ko se nam zdi, da ne zmoremo več, prosimo Boga za pomoč
Naj nas trajanje ali težavnost dela ne prestrašita. Bog, ki nas kliče v boj, nam bo naklonil zmago. Vidi naše slabosti; v oporo nam bo, ko se bomo opotekali, in nas ob zmagi bogato nagradil.
5. Naj nas neuspeh ne potre, znova vstanimo in se uprimo skušnjavi brezdelja
Če se zgodi, kot se v bitki lahko, da bomo vedno znova ranjeni, ne obupajmo. Zapomnimo si: pogum bojevnika ni v tem, da se izogne ranam, temveč v tem, da se nikoli ne preda. Poraženec ni tisti, ki je prekrit z ranami, temveč tisti, ki izgubi pogum in se umakne z bojnega polja. In ko smo ranjeni, ne izgubljajmo časa, temveč takoj poiščimo zdravilo; kajti eno rano je veliko lažje oskrbeti kakor dve, in svežo rano veliko hitreje kakor tisto, ki se je že vnela, ker zanjo nismo poskrbeli.
Ne zadovoljimo se zgolj s tem, da se upremo skušnjavi, marveč v njej najdimo še večjo spodbudo za krepostno življenje, in s pomočjo Božje milosti ne bomo klonili pred napadom sovražnika, temveč bo naša žetev obilna.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Nasmejte se na račun duhovnikov
Preberite še:
“Če se preredko spovedujemo, se nam bo zdelo, da imamo vedno manj grehov”
Preberite še:
Bi radi izgubili svojo vero? Osredotočite se na greh