Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Starši mi pravijo, da sem nesposobna, neuporabna, neumna, celo cipa!?”

ASHAMED
Shutterstock
Deli

Svetuje Martina Juteršek, socialna pedagoginja, zakonska in družinska terapevtka

Rada bi, da mi pomagate, saj sem nad svojim življenjem čisto obupana. Doma ne čutim nobene prave ljubezni, v bistvu čutim, da sem vsem v napoto, napor … Pravijo mi, da sem nesposobna, neuporabna, neumna, celo da sem cipa!?

Druga težava pa je, da mi ne dovolijo ven hoditi s prijatelji, čeprav sem stara 16 let, po drugi strani pa mi pravijo, da nimam prijateljev. Zelo rada bi šla kdaj skupaj s prijatelji ven, pa ne smem. Problem je tudi, da ne smem imeti fanta. Če bi ga imela, staršem ne bi povedala zanj, saj bi se bala njihovega odziva. Pa še telefon …

Ponoči ga ne smem imeti v sobi, čez dan, ko pridem iz šole, tudi ne, torej ga imam lahko le v šoli, kjer ga tako ali tako ne smemo uporabljati. Če me vidijo s telefonom, mi grozijo, da mi ga bodo vzeli. Res ne vem, kaj naj storim, ampak res mi je že vsega dovolj, sploh pa mojega življenja, zato bi rada naredila samomor. Sicer si hočem te misli izbiti iz glave, ampak mi nikakor ne uspeva, zato vas prosim za pomoč!!!

Nina

Draga Nina,
vidim, da ti je res neizmerno težko in si v veliki stiski. Zdi se ti, da se problemi kar kopičijo, imaš občutek, da te nihče ne razume, doma ne čutiš ljubezni, želiš si prijatelje in fanta, čutiš pa vedno večjo osamljenost. Vse lepo, prijetno in zabavno v tvojem življenju se skriva v nekakšni meglici in vedno bolj si obupana in brez volje. Čestitam ti za velik pogum in voljo, da si napisala to vprašanje, saj si s tem pokazala, da želiš svoje težave reševati in ne bežati pred njimi.

Zavedaj se, da samomor, o katerem v svojem obupu razmišljaš, ni nikoli rešitev, ampak je le znak skrajnega občutka nemoči in beg pred težo, ki te stiska in duši. A hkrati z begom pred vsem težkim je to tudi beg pred vsem lepim, kar te še čaka. Če o samomoru pogosto razmišljaš, moraš nujno poiskati strokovno pomoč. Ne, ker bilo s teboj karkoli narobe, ampak ker si predragocena, da bi malodušju in tesnobi dovolila, da zavladata nad teboj.

Tesnoba ti jemlje vso energijo, duši tvoje talente, iskrivost, ustvarjalnost, komunikativnost in veselje do življenja. Kadar nas boli zob, gremo po pomoč k zobozdravniku, ko nas boli duša, poiščemo pomoč pri specialistu zanjo. Ker ne vem, kje živiš, ti težko konkretno svetujem, kam se obrni po pomoč. Prepričana pa sem, da so ob tebi osebe, ki to vedo. Morda ti to lahko pove tvoj osebni zdravnik, morda šolski svetovalni delavec, mladinski delavec, socialna delavka, katehet, župnik ali kaplan. Obrni se na nekoga, ob komer se počutiš varno in mu zaupaš.

Če o svoji stiski pretežko govoriš z nekom, ki ga poznaš, obstajajo tudi anonimne telefonske številke, kjer ti lahko povedo, kam v tvoji bližini se lahko zatečeš, ko ti je najhuje. Dober terapevt bo prej ali slej v dogovoru s tabo skupaj s teboj na pogovor povabil tudi tvoje starše, za katere pišeš, da se ob njih počutiš neljubljeno in odveč.

Mislim, da se tvoji starši sploh ne zavedajo, v kakšni stiski si in kako globoke rane ti nehote povzročajo s svojimi besedami in dejanji. Včasih je potrebna prisotnost tretje osebe, da se družinski člani med seboj začnejo poslušati in slišijo, kaj jim drugi skušajo sporočiti. Terapevt lahko deluje kot nekakšen prevajalec med teboj in starši, saj govorite dva različna jezika.

Draga Nina, nikakor ne obupaj, tvoje težave so rešljive. Sploh če se bodo v njihovo reševanje vključili tudi tvoji starši. V molitvi te nosim s seboj. Vse dobro.

Martina

Članek je bil objavljen v reviji #Najst, št. 2, november-december 2017

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.