Rada bi, da mi pomagate, saj sem nad svojim življenjem čisto obupana. Doma ne čutim nobene prave ljubezni, v bistvu čutim, da sem vsem v napoto, napor … Pravijo mi, da sem nesposobna, neuporabna, neumna, celo da sem cipa!?
Druga težava pa je, da mi ne dovolijo ven hoditi s prijatelji, čeprav sem stara 16 let, po drugi strani pa mi pravijo, da nimam prijateljev. Zelo rada bi šla kdaj skupaj s prijatelji ven, pa ne smem. Problem je tudi, da ne smem imeti fanta. Če bi ga imela, staršem ne bi povedala zanj, saj bi se bala njihovega odziva. Pa še telefon …
Ponoči ga ne smem imeti v sobi, čez dan, ko pridem iz šole, tudi ne, torej ga imam lahko le v šoli, kjer ga tako ali tako ne smemo uporabljati. Če me vidijo s telefonom, mi grozijo, da mi ga bodo vzeli. Res ne vem, kaj naj storim, ampak res mi je že vsega dovolj, sploh pa mojega življenja, zato bi rada naredila samomor. Sicer si hočem te misli izbiti iz glave, ampak mi nikakor ne uspeva, zato vas prosim za pomoč!!!
Nina
Preberite še:
Si želite bolj harmoničnega vzdušja med otroki?
Draga Nina,
vidim, da ti je res neizmerno težko in si v veliki stiski. Zdi se ti, da se problemi kar kopičijo, imaš občutek, da te nihče ne razume, doma ne čutiš ljubezni, želiš si prijatelje in fanta, čutiš pa vedno večjo osamljenost. Vse lepo, prijetno in zabavno v tvojem življenju se skriva v nekakšni meglici in vedno bolj si obupana in brez volje. Čestitam ti za velik pogum in voljo, da si napisala to vprašanje, saj si s tem pokazala, da želiš svoje težave reševati in ne bežati pred njimi.
Preberite še:
Dobronamerne pripombe v zvezi z vzgojo otrok, ki jih raje zadržite zase
Zavedaj se, da samomor, o katerem v svojem obupu razmišljaš, ni nikoli rešitev, ampak je le znak skrajnega občutka nemoči in beg pred težo, ki te stiska in duši. A hkrati z begom pred vsem težkim je to tudi beg pred vsem lepim, kar te še čaka. Če o samomoru pogosto razmišljaš, moraš nujno poiskati strokovno pomoč. Ne, ker bilo s teboj karkoli narobe, ampak ker si predragocena, da bi malodušju in tesnobi dovolila, da zavladata nad teboj.
Preberite še:
Sporočilo, ki ga morajo slišati vsi najstniki (in starši)
Tesnoba ti jemlje vso energijo, duši tvoje talente, iskrivost, ustvarjalnost, komunikativnost in veselje do življenja. Kadar nas boli zob, gremo po pomoč k zobozdravniku, ko nas boli duša, poiščemo pomoč pri specialistu zanjo. Ker ne vem, kje živiš, ti težko konkretno svetujem, kam se obrni po pomoč. Prepričana pa sem, da so ob tebi osebe, ki to vedo. Morda ti to lahko pove tvoj osebni zdravnik, morda šolski svetovalni delavec, mladinski delavec, socialna delavka, katehet, župnik ali kaplan. Obrni se na nekoga, ob komer se počutiš varno in mu zaupaš.
Če o svoji stiski pretežko govoriš z nekom, ki ga poznaš, obstajajo tudi anonimne telefonske številke, kjer ti lahko povedo, kam v tvoji bližini se lahko zatečeš, ko ti je najhuje. Dober terapevt bo prej ali slej v dogovoru s tabo skupaj s teboj na pogovor povabil tudi tvoje starše, za katere pišeš, da se ob njih počutiš neljubljeno in odveč.
Preberite še:
Nasveti za boljšo komunikacijo z najstnikom
Mislim, da se tvoji starši sploh ne zavedajo, v kakšni stiski si in kako globoke rane ti nehote povzročajo s svojimi besedami in dejanji. Včasih je potrebna prisotnost tretje osebe, da se družinski člani med seboj začnejo poslušati in slišijo, kaj jim drugi skušajo sporočiti. Terapevt lahko deluje kot nekakšen prevajalec med teboj in starši, saj govorite dva različna jezika.
Draga Nina, nikakor ne obupaj, tvoje težave so rešljive. Sploh če se bodo v njihovo reševanje vključili tudi tvoji starši. V molitvi te nosim s seboj. Vse dobro.
Martina
Članek je bil objavljen v reviji #Najst, št. 2, november-december 2017
Preberite še:
Kako se spopasti z depresijo v prazničnih dneh
Preberite še:
Kaj lahko naredim, da advent in božič ne bosta šla kar tako mimo?
Preberite še:
Ne vidi, ne sliši, ima obliko avtistične motnje … A pleza prek vsega tega
