Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

To je Janez, Forrest Gump Nove zaveze

SAINT JOHN THE APOSTLE
Deli

Najmlajši evangelist v vse stvari vnaša svojo protislovno preprostost

Sv. Janez Evangelist je Forrest Gump Nove zaveze ‒ navzoč je bil v vseh ključnih trenutkih Jezusovega življenja in življenja prve Cerkve, toda v vse to je vnesel svojo protislovno preprostost.

Ob Jezusu je bil med svojim prvim in zadnjim čudežnim ribolovom; ko ga je Jezus poklical, je zapustil svojega očeta in čoln. Navzoč je bil, ko je Jezus obudil Jairovo hčer, ob Jezusovem spremenjenju na gori in njegovem trpljenju v vrtu Getsemani. S Petrom je bil ob Lepih vratih in v ječi.

Janez je bil priča vsem tem dogodkom. Najbolj zanimiva pa so ironična dejstva o najmlajšem evangelistu, ki so zanj tako zelo značilna.

Živi od ljubezni …

Janez v svojem evangeliju sam sebe imenuje “učenec, ki ga je Jezus ljubil”. To pove tako pogosto, da se zdi, kako si je Jezus izbiral najljubše med učenci, v resnici pa nam verjetno sporoča, da je vsakdo izmed nas učenec, ki ga Jezus ljubi.

Janezova pisma v Novi zavezi navsezadnje prekipevajo od ljubezni. On je avtor nesmrtne fraze Bog je ljubezen in takoj zatem zapiše, kaj ta pomeni: da moramo ljubiti vse ljudi.

Legenda pravi, da je ob koncu svojega življenja, ko je bil že zelo star, pridigal z eno samo besedo, ki pa jo je izrekal skrajno prepričljivo: “Ljubezen.”

Kljub vsej ljubezni še vedno eden od “sinov groma”

Nasprotje brezbrižnosti je ljubezen, ne sovraštvo. Če želimo strastno ljubiti, moramo goreti za resnico.

Janez je najboljši primer. Janez in njegov brat Jakob sta se imenovala “sinova groma”, ker sta vprašala Jezusa, ali naj prikličeta ogenj nad mesto, kjer ga niso sprejeli. Prosila sta ga tudi za posebne usluge, ko bo prišel sodit svet.

Janezov oster odpor do greha, ki ga je ohranil vse življenje, ni bil v nasprotju z njegovo vdanostjo ljubezni, o kateri je ravno zato zapisal: “To je Božja ljubezen, da se držimo njegovih zapovedi.”

Položil je glavo na Jezusove prsi, preden je umrl …

Janezova neprikrita zaupnost v njegovi ljubezni do Jezusa vam mora biti preprosto všeč. Brez kakršnegakoli strahu ali zadržkov je svojo glavo dobesedno položil na njegove prsi in mu zastavil pomembno vprašanje tik za tem, ko je Jezus napovedal, da se bo zgodilo nekaj neprijetnega.

Po Jezusovem vstajenju je bil med prvimi pri praznem grobu

Premogel je tudi dovolj ljubezni, da je z vsemi močmi odhitel k Jezusovem grobu, potem ko je slišal poročilo Marije Magdalene o njegovem vstajenju, in dovolj tekmovalnosti, da je prehitel Petra, ki je istočasno tekel proti grobu. Nedvomno je v svojem evangeljskem zapisu o “tekmi” želel izkazati primerno spoštovanje, ki pripada vodji apostolov. To je naredil tako, da je poudaril, kdo je zmagal. Dvakrat.

Po vstajenju in vnebohodu je živel z Marijo ‒ precejšnja prednost za pisca evangelija …

Jezus je z zadnjimi besedami na križu svojo Mater izročil Janezu (in nam), Janez pa v svojem evangeliju ne pozabi zapisati, da je Marija odtlej živela pri njem.

Marija je nato odigrala ključno vlogo v porajajoči se Cerkvi ‒ najprej tako, da je pred binkoštmi zbrala vse apostole v molitvi, pozneje pa je živela pri piscu najbolj teološkega evangelija v Efezu.

… ampak kljub temu je več let po vstajenju omedlel, ko je zagledal Jezusa

Na začetku knjige Razodetja Janez opisuje, kako je neke nedelje, ko je v izgnanstvu bival na otoku Patmos, zaslišal močen glas, ki mu je naročil, kaj naj zapiše.

Obiskal ga je sam Jezus. Takšen je bil videti: “Podoben je bil Sinu človekovemu, oblečen v haljo do tal in prevezan čez prsi z zlatim pasom; njegova glava in lasje so bili beli kakor bela volna, kakor sneg, njegove oči so bile kakor ognjen plamen; noge je imel kakor v peči razbeljen bron.”

Zaradi tega so njegove naslednje besede povsem razumljive: “Ko sem ga zagledal, sem se zgrudil k njegovim nogam kakor mrtev.”

Gospod ga je obudil z besedo. Janeza je bil že vajen.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

 

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.