Izguba sestre v grozljivih okoliščinah je Marion Partington spodbudila, da se je odpravila na neverjetno pot odpuščanjaMed letoma 1967 in 1987 je Fred West umoril najmanj 12 mladih žensk, vključno s sorodnicami, pri večini zločinov pa mu je pomagala njegova druga žena Rose. Umori so bili surovi in da bi jih prikrila, sta Westova svoje žrtve zakopala na svojem domu v angleški pokrajini Gloucestershire ali pa v njegovi okolici. Njun dom so pozneje imenovali Hiša groze.
Odpustila jima je za umor sestre
Med žrtvami je bila tudi Lucy Partington, študentka angleške književnosti, ki je izginila 27. decembra 1973. Njena družina kar 20 let ni vedela, kaj se je zgodilo takrat 21-letni Lucy. Pred kratkim pa je njena sestra Marian za britansko medijsko hišo BBC opisala, kako ji je uspelo odpustiti serijskima morilcema, katerih grozljivi zločini so pretresli Veliko Britanijo.
Preberite še:
Koliko nedolžnih otrok je Herod umoril? Številka vas bo presenetila
Marian na video posnetku zelo odkrito pripoveduje, kako je po sestrini smrti doživljala ogromno čustev, med njimi celo “morilski bes”, ki ji je pokazal, da bi bila tudi sama sposobna ubijati. Leta 2004 pa je dobila priložnost, da se je pridružila Projektu odpuščanja, pri katerem udeleženci med seboj delijo “zgodbe o odpuščanju, da bi lahko znova pridobili upanje, sočutje in razumevanje”.
Obubožani duši, ki sta poznali samo zelo kruto življenje
S pomočjo projekta je Marian uspelo razviti sočutje do Rosemary West, ki je imela srhljivo otroštvo. Odraščala je v nasilni družini brez ljubezni. To sočutje in dejstvo, da je lahko Rose videla kot človeško bitje, sta Marian pripravila do zaobljube, da bo “poskusila Westovima odpustiti”. Marian je za Projekt odpuščanja povedala: “Njena zgodba govori o obubožanju duše, ki ni poznala drugega kot izredno kruto življenje. Življenje, ki so mu bile odvzete resnica, lepota in ljubezen … Ali bo kdajkoli spoznala svetost življenja?”
Preberite še:
Kako odpustiti staršem?
Marian hitro doda, da je sicer odpustila Westovima kot človeškima bitjema, ne more pa jima odpustiti njunih dejanj. Kot pojasnjuje, ji je sposobnost odpuščanja omogočila, da se je soočila z lastno bolečino, in zdaj ji ne bo treba do smrti živeti z nezdravimi mislimi: “Lucyjino življenje je bilo sveto in kot osebo, kot sestro sem jo morala ločiti od tega, kar se je z njo zgodilo.”
Če želite prisluhniti Marianinemu navdihujočemu govoru o odpuščanju v londonski stolnici sv. Pavla, si oglejte video posnetek.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Oče ga je tepel in mu 14-krat prebil glavo, a Ciril je zmogel vse odpustiti
Preberite še:
Ali moški opazi, kaj dela žena, šele ko mu zmanjka zlikanih srajc?
Preberite še:
“Oče mi je pustil, da sem naredil napake. A mi jih je nato tudi odpustil”