Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
čet, 28. oktobra |
Sveta Simon in Juda Tadej
Aleteia logo
home iconŽivljenjski slog
line break icon

Zakaj ponižnost ni to, kar večina ljudi misli, da je

SHY,GIRL,RELATIONSHIP

Stocksy

Miguel Pastorino - Matthew Green - objavljeno 01/04/19

Ne nasedajte napačnim razlagam, kaj je prava ponižnost

Ponižnost imajo mnogi za vrlino dvomljive vrednosti, ker jo navadno razumemo kot neprestano poniževanje sebe v navzočnosti drugih.

Nepravilno razumevanje ponižnosti je lahko zelo nevarno. Ljudje z nizkim samospoštovanjem si pogosto razlagajo ponižnost kot nekakšen prezir do sebe. Lahko gre celo za obliko hinavščine ali izgovor za lenobo, kadar se namerno podcenjujemo in verjamemo, da stvari ne zmoremo.

Kaj ponižnost ni

Ponižnosti ne smemo zamenjevati z nizkim samospoštovanjem, plašnostjo in občutki manjvrednosti. Če smo ponižni, priznamo svoje napake in meje in se z njimi ne hvalimo. Živimo v resnici in sprejemamo, da nismo popolni. Ne ponižujemo se, ampak smo stvarni.


POPE AUDIENCE

Preberite še:
Zakaj papežu ni všeč, da mu poljubljajo prstan?

Mnogi mislijo, da so ponižni, v resnici pa ves čas govorijo o tem, kakšno smolo imajo – tako se osredotočajo le nase, kar je skrita oblika ošabnosti. Pri pravi ponižnosti ne gre za to, da ves čas gledamo le na svojo majhnost in se primerjamo z drugimi in jih vidimo kot grožnjo sebi. Tudi ni treba misliti, da smo boljši od drugih.

Pogosta fraza “po mojem skromnem mnenju” ni nič drugega kot preoblečena ošabnost. Ko rečemo, da smo ponižni, to ni več ponižnost. Ponižnosti ne oznanjamo, ampak jo živimo v tišini. Zato ponižni ljudje ne izstopajo in ne iščejo pozornosti.

Ponižnost je pristnost

Sodobna psihologija pogosteje uporablja izraz pristnost kot ponižnost. To pomeni, da smo iskreni do sebe in drugih. Ponižnost je znamenje psihološke in duhovne zrelosti ter notranje svobode. Je način sprejemanja in vrednotenja sebe.


ANGER

Preberite še:
5 napak, ki se jih je vredno znebiti

V krščanski tradiciji ponižnost pomeni to, da v središče svojega življenja postavimo Boga in ne sebe. Pomeni, da sprejmemo, da nismo središče vesolja in se svet ne vrti okoli nas. Za cerkvene očete in poznavalce krščanske duhovnosti ponižnost pomeni pogumno samospoznanje, zaradi česar smo bolj človeški in se bolj zavedamo svoje majhnosti in meja in se ne pretvarjamo, da smo nekaj, kar nismo. Sveti Avguštin je rekel, da je “vsa ponižnost v poznavanju samega sebe”.

Ponižnost tudi ni obupovanje. Sveti Janez Zlatousti jo opisuje kot “mater vseh čednosti”, kot njihov temelj in korenino. Najprej si moramo priznati in sprejeti področja, na katerih smo šibki, šele nato jih lahko izboljšamo. Ponižni ljudje niso pesimisti, ker verjamejo, da se lahko spremenijo, če odgovorijo na Božji klic k svetosti s pomočjo njegove milosti. Samo če priznamo svoje napake in pomanjkljivosti, lahko rastemo in zorimo.


SAINT BERNADETTE

Preberite še:
5 navdihujočih navedkov sv. Bernardke o trpljenju in ponižnosti

Ponižni ljudje se tudi veselijo uspeha in napredka drugih ljudi. Nimajo manjvrednostnih kompleksov niti potrebe po primerjanju z drugimi. Nimajo potrebe po hvali in priznanju, ker vedo, kdo so in da so vredni. Njihova sreča ni odvisna od mnenja drugih ljudi.

Prava ponižnost je torej vir zaupanja, poguma in svobode. Humor je naravni temelj ponižnosti, kajti tisti, ki se zmorejo smejati samim sebi, niso ošabni.

Ponižni ljudje dobro vplivajo na svojo okolico

Če smo ponižni in živimo pristno, se ljudje okoli nas počutijo prijetno. Ponižni ljudje znajo priznati, da so se zmotili, znajo odpuščati, znajo si poiskati pomoč. V njihovi družbi smo lahko sproščeni, ker nimajo potrebe, da bi svoje mnenje vsiljevali drugim ali bi hoteli imeti ves čas prav. Ne bojijo se kritike, ker jim ni treba braniti lažne podobe o sebi. So hvaležni in vidijo velikodušnost drugih, so empatični in sočutni tudi do pomanjkljivosti drugih.

Na kratko, prava ponižnost ni v negativizmu, neučinkovitosti in podcenjevanju samih sebe, ampak v nas prebuja človečnost, svobodo, sočutje in hvaležnost.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.


KLARA KASTELEC

Preberite še:
“Znotraj igralskega poklica se učim prizanesljivosti do same sebe”




Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”


META HALAS

Preberite še:
Priznam. Nimam reda

Tags:
osebna rast
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
Valerija Trček
Rekli so ji, da ne bo nikoli mama, zdaj pa ima pri 35 letih 10 ot...
2
MIRACLE BABIES
Cerith Gardiner
Čudežni dvojčici, ki sta se v maternici skupaj z mamo borili za p...
3
Urška Kolenc
“Kdo bi si mislil, da bom jaz, ki sem bila kot otrok ves čas po b...
4
Nataša Kogej
Premagala raka in čez 12 let povila hčerko: “Zdravniki pravijo, d...
5
FAMILY KIDS
Lidia Konar
Izgubila sta sedem otrok. Zdaj jih imata devet – dva na zemlji, o...
6
Tina Martinec Selan
Slikoviti izleti za krompirjeve počitnice
7
MARCELINA, SERCE DZIECKA
Aleteia Poljska
“Po mnenju medicine Marcelinke ni.” Pa vendar je! Ima 11 let, rad...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.