Aleteia
Sob, 24. oktobra |
Sveti Anton Marija Klaret
Življenjski slog

Kako lahko brez besed pričujemo za vero na delovnem mestu

WORK,JOB,CAREER

Shutterstock

Karen Beattie - objavljeno 29/04/19

Tudi v službi ste lahko to, kar ste …

Bilo je na pepelnično sredo. Znašla sem se pred dilemo: želela sem si pepel na svojem čelu kot znamenje začetka posta in moje zaveze za teh štirideset dni pred veliko nočjo, a tega preprosto nisem mogla storiti.

Že ob misli na to, da bi se pojavila v službi z velikim črnim madežem na čelu, me je obšel mrzel pot. Kaj bi si pa sodelavci menili? Bi me o tem spraševali? Bi strmeli vame na sestankih? Bi menili, da sem preveč pobožna?


MUSIC

Preberite še:
Bi poslušali podkaste z versko vsebino, pa jih ne najdete?

Ne razumite me narobe: ne sramujem se svoje vere. Ne želim pa biti v središču pozornosti. Ne bi rada koga užalila ali spravila sodelavcev v neprijeten položaj, če bi na čelu nosila svojo vero.

Zato nisem šla v cerkev in nisem slišala duhovnika reči: “Pomni, človek, da si prah in da se v prah povrneš,” medtem ko bi mi s pepelom naredil križ na čelo. Zamudila sem pomemben verski obred, ker sem bila preveč prestrašena.

Nočem živeti dveh življenj

Pogosto se ubadam z vprašanjem, koliko lahko v službi pokažem svojo vero – in če sploh.

Že od otroštva se ukvarjam s to dilemo. Odrasla sem v baptistični cerkvi, kjer sem morala biti priča (tudi sodelovala sem pri tem) obiskom od vrat do vrat. Zdelo se mi je, kot bi bila akviziterka, ki skuša sosede spreobrniti v krščanstvo, kar je nočna mora za introvertirano osebo. To me je res morilo. V srednji šoli sem verjela, da grešim, če nisem na vso moč skušala evangelizirati svojih agnostičnih prijateljev. Spomnim se, kako sem nespretno povabila prijateljico, naj gre z menoj v cerkev. Vedela sem, da si tega ni želela, ampak se je čutila dolžno iti. Te izkušnje so na meni pustile obliko evangelizacijske posttravmatske stresne motnje. Nič čudnega, da sem zadržana, ko gre za javno izražanje moje vere v službi.


CODZIENNA MSZA W NARZECZEŃSTWIE

Preberite še:
Vera in naši odnosi … in kako jih pravilno razumeti

Ne želim pa tudi imeti občutka, kot da živim dve življenji: življenje v službi in tisto “drugo” življenje. Želim živeti celostno.

Kakšen je torej odgovor? Kako lahko živim celostno – da ne skrivam delčka sebe, ko gre za vero in  službo? In kako naj bom luč in sol? Vem, da se mnogi spopadajo s temi vprašanji, zato sem se odločila, da odgovor poiščem pri duhovnih učenjakih.

Zahtevno ravnovesje

Ne gre za spreobračanje mojih sodelavcev, ampak za občutek, da lahko svobodno izražam svoja prepričanja prek svojih dejanj in besed. Ampak to je siva cona. Večina zaposlenih in njihovih vodij bi se strinjala, da je potrebno biti pazljiv. “Nekatere stare metode oznanjevanja evangelija so pravzaprav nespametne, če ne kar neetične,” pravi Bill Peel, direktor ustanove Center for Faith & Work na  teksaški univerzi in avtor dela Workplace Grace: Becoming a Spiritual Influence at Work. Učinkovit model za evangelizacijo mora spoštovati integriteto in ranljivost neverne osebe.




Preberite še:
“Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”

Ko govorimo o evangelizaciji na delovnem mestu, je pomembno pravo ravnovesje. Delodajalci morajo zaposlenim dopustiti versko svobodo, hkrati pa so jih dolžni zaščititi pred nadlegovanjem. Courtney Leyes v reviji HR Professional Magazine piše, da je dolžnost delodajalca, da poskrbi, da na delovnem mestu ni nezakonitega nadlegovanja.

John Shore pa v svojem članku piše o razlogih, zakaj je narobe, če evangeliziramo na delovnem mestu. Zapiše tudi: “Če ni del vaše delovne obveznosti evangelizacija sodelavcev, potem v resnici kradete svojemu delodajalcu, ker vaš delovni čas namenjate temu. Še več, zaradi tega delodajalca lahko spravite v različne težave, ki si jih nikakor ne želi.”

Navdušenje, ne oglaševanje

Namesto da bi vsiljevala svojo vero sodelavcem ali, na drugi strani, da bi jo na delovnem mestu popolnoma ignorirala, skušam upoštevati načelo “navdušenje, ne oglaševanje”. Pisatelj Bill Peel piše: “Najprej moramo svoje delo dobro opraviti. Delati moramo pošteno. In ljudem moramo pokazati, da nam ni vseeno.”


COUPLE

Preberite še:
Kaj storiti, ko imajo vaši sodelavci drugačne vrednote in prepričanja kot vi

NASZYJNIK Z KRZYŻYKIEM
Shutterstock


LEADERSHIP

Preberite še:
5 lastnosti odličnega sodelavca

To se mi zdi dober nasvet. V otroštvu sem morala hoditi od vrat do vrat in agitirati za vero, zdaj pa jo namesto tega izražam nevsiljivo. Svoje delo skušam opravljati dobro in se zanimam za svoje sodelavce. Okoli vratu nosim križec, ki me spominja, da sem ljubljeni Božji otrok. Na Facebooku objavim, da sem šla k maši ali pa pripnem povezavo na članek ali knjigo z versko vsebino. Napisala sem knjigo o Božjem izobilju in na njeno predstavitev sem povabila nekaj svojih sodelavcev. Bila bi res presenečena, če kdo od mojih sodelavcev ne bi vedel, da je vera zame pomembna.

Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta

Prek celega dneva skušam najti “Božje” trenutke. Ignacijanske duhovne vaje me opominjajo, naj iščem Boga v vseh stvareh. Kot na primer takrat, ko je prijateljica v službi želela z mano spiti kavo, da bi se pogovarjala o smislu življenja. Ali spet drugič, ko me je poiskala sodelavka, da bi mi zaupala o svoji depresiji in me vprašala, kako jaz v veri najdem upanje. Pa takrat, ko je prijateljica hlipala v stranišču, ker jo je pravkar zapustil fant. Upam, da mi je vsem tem sodelavcem uspelo izkazati Kristusovo ljubezen.

Sprijaznimo se – delovno okolje je lahko kruto. Ljudje so pogosto pripravljeni iti prek trupel, da bi uspeli; vrednote tistih, ki nas obkrožajo, pa so lahko drugačne od naših. Poklicani smo, da smo luč in da svetimo. Poti pa je mnogo. In kadar ne vem, kako naprej, podrgnem svoj križec in prosim, da bi mi Bog pokazal pot.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.




Preberite še:
Dih jemajoče slike dojenčkov v maternici




Preberite še:
So trenutki popolnosti, ki jih včasih doživimo, predokus nebes?


PRAYER FOR LIFE,NEW YORK CITY,ROE V WADE

Preberite še:
4 znamenja, da ste morda duhovno mrtvi

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
vera
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
web 3 joze plut
Lojze Grčman
Svete maše v živo na spletu, radiu in televiz...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
Edifa
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govorit...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.