Dobro skrita med ljubljanskimi stolpnicami stoji danes za Bežigradom Župnijska cerkev sv. Cirila in Metoda. Za seboj ima težko in zapleteno zgodovino, saj so jo državne oblasti večkrat premeščale na različne lokacijePrvo svetišče v tem kraju je bilo posvečeno sv. Krištofu. Podatki o tem segajo v leto 1497, stalo pa je gotovo že prej. To je bila majhna gotska stavba. Okoli leta 1700 je bila v zelo slabem stanju, zato so jo podrli in leta 1708 sezidali novo.
Gradnja nove cerkve
Obdržala se je vse do začetka 20. stoletja. Največ zaslug za gradnjo nove cerkve je imel pater Kazimir Zakrajšek, ki si je za glavni cilj svojega dela zadal ustanovitev nove župnije, kajti Župnijska cerkev sv. Krištofa je zaradi rasti prebivalstva postajala premajhna. V ta namen je bilo leta 1929 ustanovljeno Društvo za ustanovitev župnije in zidavo nove cerkve.
Preberite še:
Tako poceni, pa tako osupljiva: Plečnikova cerkev na Ljubljanskem barju
Ovire na poti
Pri tem je bilo treba premagati veliko ovir. Župnike sosednjih župnij je bilo treba prepričati o potrebnosti nove župnije, pridobiti je bilo treba vsa dovoljenja za župnijo in graditev cerkve, ter napraviti načrte zanjo. To nalogo je prevzel arhitekt Jože Plečnik in naredil načrt Cerkve sv. Cirila in Metoda.
Zgrajena v enem letu
Najtežje je bilo dobiti gradbeno dovoljenje. Nešteto prošenj je romalo na škofijski ordinariat in državno upravo. Pater Zakrajšek je bil imenovan za upravitelja cerkve Sv. Krištofa in s tem je lažje zastopal interese vernikov pred oblastjo. Septembra leta 1933 so začeli z izkopavanjem za temelje. Gradnja je hitro napredovala in je bila poleti 1934 že toliko dograjena, da jo je ljubljanski škof Gregorij Rožman blagoslovil.
Delo patra Zakrajška in njegovih vernikov je po večletnem prizadevanju obrodilo sadove. Škofijski ordinariat v Ljubljani je uradno ustanovil Župnijo sv. Cirila in Metoda v Ljubljani, ki se zdaj uradno imenuje Župnija Ljubljana Bežigrad.
Preberite še:
V Vatikanskih muzejih odprli razstavo Plečnik in sveto
Preberite še:
Znamenita ljubljanska cerkev, ki jo je zgradil mogočni viteški red
Črni časi
V času obhajanja 20. obletnice ustanovitve župnije so se začeli nad župnijo znova zgrinjati črni oblaki. Državna oblast je leta 1954 izdala odločbo o graditvi in razširitvi Gospodarskega razstavišča, ker je bilo v načrtu, da bo na tem kraju potekal kongres Komunistične partije Jugoslavije. Odločili so se porušiti obe cerkvi, na območju župnije pa naj se v zameno za obe cerkvi postavi nova po istih Plečnikovih načrtih, kar se je tudi zgodilo.
Skrita med stolpnicami
Nova cerkev je bila posvečena leta 1958 in stoji v Kuzmičevi ulici za Bežigradom, danes skrita med stolpnicami. Posvetil jo je škof Anton Vovk. Sčasoma so dobili tudi dovoljenje za gradnjo zvonika in ta je bil leta 1966 dokončan po načrtih arhitekta Antona Bitenca.
V notranjosti današnje cerkve se prepletajo elementi in ostanki obeh cerkva, stare in nove, ohranjene je tudi še nekaj baročne opreme. Na oltarju kraljuje kip Marije z Jezusom, na levi in desni sta naslikani podobi obeh zavetnikov, svetih Cirila in Metoda. Njuna upodobitev je delo Leona Koporca in Izidorja Moleta. Na desni strani cerkvene ladje je stranski oltar Žalostne Matere Božje, nekoliko privzdignjen pevski kor in zakristija.
Preberite še:
Skrivnostni svetnik iz rimske Emone
Spominski park Navje
V bližini cerkve, na drugi strani Dunajske ceste, leži Navje – ljubljanski spominski park, ki se je prej imenoval Pokopališče sv. Krištofa. Uredila sta ga arhitekta Jože Plečnik in Ivo Spinčič. V park Navje so bili preneseni posmrtni ostanki oziroma nagrobniki slavnih Slovencev: Antona Aškerca, Matije Čopa, Josipa Jurčiča, Frana Levstika, Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika in mnogih drugih.
Preberite še:
“Pomembno se je podati v neznano kljub vsem pomislekom in prestrašenosti”
Preberite še:
Kako je en stavek pomagal rešiti moj zakon
Preberite še:
Se odpravljate na Hrvaško? Ne spreglejte teh cerkva
