Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja spada med najstarejše Marijine praznike. Je eden največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v zgodnjih apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjamo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.
Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo “zaspala” ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Jezusu, svojemu sinu.
Preberite še:
Kako je Marija pomirila vihar in rešila mornarje
Verska resnica
Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju – da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom – je slovesno razglasil papež Pij XII. na praznik vseh svetnikov, 1. novembra 1950.
Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.
Ta verska resnica (dogma) velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.
Različna poimenovanja
Bogoslužna imena, ki so jih dajali današnjemu prazniku, so bila zelo različna. Vnebovzetje je bilo sprva zelo redko, kajti kristjani na Vzhodu, kjer se je praznik najprej uveljavil, raje govorijo o Marijinem zaspanju, preselitvi ali odhodu Jezusove matere. Vsebina praznovanja pa je od vsega začetka Marijin odhod s tega sveta.
Preberite še:
Radijskega napovedovalca je rešila zlomljena Marija
Med ljudmi so se za današnji praznik uveljavila različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov.
Praznovanje življenja
Misel na smrt je bila pri tem praznovanju temeljna, vendar pa se ne ustavi pri smrti sami, temveč gre dalje k zmagoslavnemu Marijinemu vstopu v nebesa in k pomembni vlogi, ki jo Marija poslej izvršuje v nebesih. Je posrednica med Bogom in ljudmi.
Preberite še:
Kako je Marija Pomagaj pomagala zgraditi baziliko v Torinu
Današnji dan je posvečen tudi spominu naših rajnih z namenom, da se poudari resnica o vstajenju mrtvih in večnem življenju. Ob tem prazniku gre za nas in za našo prihodnost, saj nismo določeni za smrt, temveč za vstajenje.
Marija, Mati vseh Slovencev
Danes je pri številnih Marijinih božjepotnih svetiščih glavni romarski shod. Ti so bili in so še vedno pričevanja zaupne vernosti slovenskih ljudi.
Franc Sodja, duhovnik in pisatelj, je ob današnjem prazniku zapisal: “Današnji praznik je praznik tolažbe in poguma. Marija je do zmagoslavja šla prek Kalvarije. Tudi mi moramo imeti pogum živeti, pa tudi pogum umreti … Če sem Marijin otrok, potem moram biti najsrečnejši človek na svetu, ker stopam naproti cilju, ki ga je Marija že dosegla. Na pragu večnosti me čaka moja Mati Marija.”
Preberite še:
Kako so trije prepoteni slovenski navijači v Italiji prepevali Veš, o Marija
Marija – najbolj razširjeno ime
Ime Marija je v raznih oblikah najbolj razširjeno ime pri nas in po svetu. Marijinih praznikov je veliko, zato so tudi godovi tistih, ki jim je ime Marija, Mija, Mirjam ali še kako drugače, razporejeni na različne dneve, veliko pa jih goduje prav na današnji dan.
Preberite še:
Veste, kdo je Marija? Odvetnica, ki Jezusa cuka za rokav
Preberite še:
Štirje edinstveni vidiki krščanske ljubezni
Preberite še:
Mislila sem, da se mi bo ob avtističnem sinu zmešalo …
