Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Marijino vnebovzetje – praznik življenja

ASSUMPTION OF MARY
Deli

Današnji praznik spada med najstarejše Marijine praznike, za katerega so se uveljavila različna poimenovanja. Temelji na verski resnici, ki je bila razglašena leta 1950. Danes pri številnih Marijinih božjepotnih svetiščih poteka glavni romarski shod

Slovesni praznik Marijinega vnebovzetja spada med najstarejše Marijine praznike. Je eden največjih krščanskih praznikov in so ga slavili že v zgodnjih apostolskih časih. Na ta dan se kristjani spominjamo, da je bila Devica Marija z dušo in telesom vzeta v nebesa.

Med kristjani je od najstarejših časov vladalo prepričanje, da Marija ob koncu svojega življenja ni umrla, temveč samo “zaspala” ter bila potem z dušo in s telesom vzeta k Jezusu, svojemu sinu.

Verska resnica

Praznovanje Marijinega poveličanja je bilo že v 5. stoletju razširjeno tudi na Zahodu. Versko resnico o Marijinem vnebovzetju – da je bila vzeta v nebesa z dušo in s telesom – je slovesno razglasil papež Pij XII. na praznik vseh svetnikov, 1. novembra 1950.

Ko je Brezmadežna Mati Božja, večna Devica Marija dopolnila svoje zemeljsko življenje, je bila s telesom in dušo vzeta v nebeško slavo.

Ta verska resnica (dogma) velja v Rimskokatoliški cerkvi, vendar pa je bila vera v Marijino vnebovzetje zelo razširjena že prej in to tudi v številnih drugih krščanskih Cerkvah.

Različna poimenovanja

Bogoslužna imena, ki so jih dajali današnjemu prazniku, so bila zelo različna. Vnebovzetje je bilo sprva zelo redko, kajti kristjani na Vzhodu, kjer se je praznik najprej uveljavil, raje govorijo o Marijinem zaspanju, preselitvi ali odhodu Jezusove matere. Vsebina praznovanja pa je od vsega začetka Marijin odhod s tega sveta.

Med ljudmi so se za današnji praznik uveljavila različna imena. Največkrat mu pravimo veliki šmaren, pogosto velika maša, nekoliko redkeje velika gospojnica. Vsa ta in še druga imena hočejo poudariti, da je to eden največjih Marijinih praznikov.

Praznovanje življenja

Misel na smrt je bila pri tem praznovanju temeljna, vendar pa se ne ustavi pri smrti sami, temveč gre dalje k zmagoslavnemu Marijinemu vstopu v nebesa in k pomembni vlogi, ki jo Marija poslej izvršuje v nebesih. Je posrednica med Bogom in ljudmi.

Današnji dan je posvečen tudi spominu naših rajnih z namenom, da se poudari resnica o vstajenju mrtvih in večnem življenju. Ob tem prazniku gre za nas in za našo prihodnost, saj nismo določeni za smrt, temveč za vstajenje.

Marija, Mati vseh Slovencev

Danes je pri številnih Marijinih božjepotnih svetiščih glavni romarski shod. Ti so bili in so še vedno pričevanja zaupne vernosti slovenskih ljudi.

Franc Sodja, duhovnik in pisatelj, je ob današnjem prazniku zapisal: “Današnji praznik je praznik tolažbe in poguma. Marija je do zmagoslavja šla prek Kalvarije. Tudi mi moramo imeti pogum živeti, pa tudi pogum umreti … Če sem Marijin otrok, potem moram biti najsrečnejši človek na svetu, ker stopam naproti cilju, ki ga je Marija že dosegla. Na pragu večnosti me čaka moja Mati Marija.”

Marija – najbolj razširjeno ime

Ime Marija je v raznih oblikah najbolj razširjeno ime pri nas in po svetu. Marijinih praznikov je veliko, zato so tudi godovi tistih, ki jim je ime Marija, Mija, Mirjam ali še kako drugače, razporejeni na različne dneve, veliko pa jih goduje prav na današnji dan.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.