V svojih besedah in dejanjih nam je zapustil velik zgled svetostiOče Giuseppe Ungaro je umrl maja letos. Star je bil 99 let, a je rad poudaril, da je bil živ že devet mesecev prej, preden se je rodil. Tako je imel pravzaprav 100 let, ko je umrl. Leta 2018 je prejel posebno priznanje italijanskega mesta Padova, saj je svoje življenje posvetil pomoči potrebnim.
Preberite še:
Pater Pij: Bog je “dolžan” uslišati takšne molitve
V več desetletjih svojega potovanja po tem svetu je oče Giuseppe osebno spoznal nič manj kot šest (od Cerkve priznanih) svetnikov. Svoje spomine na njih je delil z očetom Mariom Contejem, ki je o njem pisal leta 2016 (čeprav je bil od tedaj na seznam dodan še en svetnik, ko je bil kanoniziran Pavel VI.)
Spoznal je tri papeže svetnike …
Od svetnikov, ki jih je spoznal, so bili kar trije papeži. Janeza XXIII. je spoznal, ko je bil še beneški patriarh, kjer je bil oče Giuseppe dodeljen za delo v baziliki Frari. V nekem intervjuju je povedal: “Dobro smo se poznali. Pogosto je prihajal na kosilo v naš samostan v Benetkah.”
Preberite še:
Ko je pater Pij za koga molil, je uporabil to učinkovito molitev
Prav tako se je oče Giuseppe uspel srečati s Pavlom VI. in Janezom Pavlom II., ko sta obiskala baziliko svetega Antona v Padovi, kjer je oče Giuseppe živel skoraj 50 let.
… in tudi tri velike frančiškanske svetnike
Sveti Leopold Mandić je kapucinski svetnik po rodu s Hrvaške, znan kot posebno prijazen in nežen spovednik. Oče Giuseppe ga je opisal kot “človeka velike ponižnosti, občutljivosti do drugih in velike modrosti”. Navdušen je bil nad časom, ki sta ga preživela skupaj. “V baziliko je prihajal vsako sredo. Najprej je vedno pokleknil pred grobnico sv. Antona in se nato odpravil naravnost v spovednico, kjer je spovedoval več ur.”
Preberite še:
Svetnik iz Auschwitza nas uči, kaj pomeni dati življenje za drugega
Sveti Maksimilijan Kolbe je znan mučenec nacistične Nemčije, ubit v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu. Ker je bil tudi frančiškan, sta se z očetom Giuseppejem večkrat srečala.
Oče Giuseppe je takole opisal eno od teh srečanj: “Pravkar se je vrnil z Japonske in bil zelo žalosten zaradi ponižanja, ki ga je doživel tam. Kljub temu je še vedno imel veliko vero in veliko ljubezen do Marije. Maksimilijan me je opogumil, da sem se zaobljubil Mariji, da preneham kaditi! Od tistega dne dalje res nisem več kadil.”
Preberite še:
Zakaj mora po besedah sv. Janeza Pavla II. delu vedno slediti počitek
Poznal je tudi patra Pija!
Verjetno najbolj znan izmed frančiškanskih svetnikov, ki ga je oče Giuseppe poznal, pa je sveti p. Pij iz Pietrelcine. Oče Giuseppe ga je spoznal med drugo svetovno vojno, medtem ko je služboval kot župnik v Sabaudiji v osrednji Italiji.
Razvil je prijateljski odnos s svetnikom, h kateremu je šel tudi k spovedi. Oče Giuseppe se ga takole spominja: “Nekoč sem ga prijel za roke, jih poljubil in vprašal, ali so stigme boleče. Pater Pij mi je odgovoril: ꞌSaj mi jih Bog ni dal v užitek!ꞌ”
Preberite še:
Kako se je papež Janez Pavel II. spovedal pri duhovniku klošarju
Morda bo tudi oče Giuseppe nekoč svetnik?
Zagotovo je vse življenje trdo delal. Pri 99 letih se je vsak dan zbudil ob 3.30 za molitev in češčenje Najsvetejšega. Temu je sledilo obhajanje svete maše in obisk družin, ki so potrebovale pomoč. Obiskoval pa je tudi nekdanje obsojence in zapornike, saj je verjel, da ima “vsak moški in vsaka ženska svoje dostojanstvo, ki ga je potrebno braniti, in v vsaki osebi je Jezus prisoten”.
Padovanski župan je očeta Giuseppeja opisal takole: “Bil sem očaran nad njim, ko sem ga spoznal. V tem času, ko smo vsi obremenjeni z lastnimi problemi, nas spominja, da je lahko vsak izmed nas misijonar v svoji deželi. Da bi lahko delali dobro, nam ni treba vladati svetu, saj je okoli nas toliko ljudi, ki potrebujejo našo pomoč. Kaže nam, da lahko delamo dobro diskretno in ponižno, ne zato, ker bi bilo treba revščino skriti kot nekaj žaljivega, ampak zato, ker moramo predvsem spoštovati dostojanstvo tistih, ki revščino doživljajo na lastni koži.”
Preberite še:
Kako je papež Janez Pavel II. jezil hudiča
Nežni in pobožni frančiškanski brat je zemeljsko življenje končal 22. maja 2019, pet dni pred praznovanjem svojega 100. rojstnega dne. Naj uživa večnost v nebesih, kjer lahko posreduje za nas in nas navdihuje, da bomo tudi mi nekoč postali svetniki.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Tereza Mohar.
Preberite še:
“Zdelo se mi je, da vsi okrog mene šepetajo: ‘Zbolela je, ima raka? Bo umrla?'”
Preberite še:
Kaj lahko ženska stori zase še pred začetkom jeseni?
Preberite še:
Hči ne bi več igrala flavte, ampak klavir
