Kako bi želeli preživeti svoj čas, če bi bilo pred vami le še nekaj mesecev življenja?
Večina med nami bi ta čas verjetno želela preživeti z družino in prijatelji ali pa morda obiskati kraje, o katerih je vedno sanjala. 19-letni Nicholas Peters pa se je po triletnem boju z rakom jeter, potem ko je izvedel, da mu je ostalo le še nekaj mesecev življenja, odločil, da bo svoj čas in moči posvetil pomoči bližnjemu.
Preberite še:
Kaj ljudje na smrtni postelji najbolj obžalujejo
Kar 15-krat prebral Sveto pismo
Nicholas je med zdravljenjem kar 15-krat prebral Sveto pismo in to ga je navdihnilo, da bi najranljivejšim članom družbe oznanjeval Božjo besedo, ob tem pa poskrbel za to, da ne bi bili lačni. Skupaj z družinskim pomočnikom Melom se je odpravil na ulico, kjer je 40 ur na teden ponujal hrano in Boga brezdomcem, kot je za ameriške katoliške medije pojasnila njegova mati Becky Peters.
Z delom v ljudski kuhinji in nastanitvenih taborih za brezdomce je najstnik ubogim in pomoči potrebnim nudil podporo s svojo navzočnostjo. In če mu to ni zadoščalo, se je po končanem delu z ostanki obedov iz ljudske kuhinje odpravil še na obhod po mestnih parkih.
Preberite še:
Dejanja, ne le besede. Janez na leto 1450 ur dela za druge
Pomagal s praktičnimi nasveti
Nicholasova želja po pomoči ubogim pa je v resnici presegala zgolj nudenje hrane in duhovnega udobja. Mladenič je poskrbel tudi za praktične nasvete, recimo pri pisanju prijav na delovna mesta, in brezdomcem pomagal pri iskanju prenočišč. Ob vsem tem pa se je zavedal, da bo kmalu umrl.
Jennifer Krau, medicinska sestra, ki je skrbela za Nicholasa v otroški bolnišnici Lucile Packard na Univerzi Stanford, v pismu mladeniču pojasnjuje učinek njegovih prizadevanj: Nicholas, ne da bi to kdajkoli nameraval storiti, si me naučil, da lahko sami sebe merimo po tem, kakšni ljudje želimo biti, ko se soočimo s svojim najtemnejšim obdobjem v življenju.
Preberite še:
Skorajšnja brezdomka našla pot iz stiske do dostojnega življenja
Po njem poimenovali nagrado za služenje ubogim
Becky Peters, mati nekdanjega dijaka šole sv. Karla, je med slovesnostjo ob podelitvi nagrad pri Vincencijevi zvezi dobrote v kalifornijskem San Mateu letos septembra pojasnila, da je bilo “največje poslanstvo njenega sina oznanjevanje Božje besede in zagotavljanje dostojanstva brezdomcem”.
Organizacija je želela počastiti spomin na Nicholasovo nesebično pomoč in je nagrado za mlade prostovoljce poimenovala “Nicholas J. Peters Ozanam Spirit Award”. Naslednji prejemnik bo mladenič ali mladenka, ki nesebično služi ubogim in pomoči potrebnim. Z nagrado bodo temu primerno počastili spomin na Nicholasa in Frederica Ozanama, francoskega študenta, ki je ustanovil Vincencijevo zvezo dobrote.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Vas Palčje, kjer ni palčkov, stoji pa cerkvica Svetega Miklavža
Preberite še:
Kaj je (in kaj ni) advent
Preberite še:
Kako je izgledal resnični obraz sv. Miklavža
