Duhovnik Maksimilijan Leopold Rasp je bil pospeševalec ljudske izobrazbe in radodarni mecenRasp je bil plemenitega rodu. Rodil se je 19. novembra 1673 v Škofji Loki baronu Janezu Juriju Raspu in Luciji Mariji plemeniti Kunstl, ki je izvirala iz rodu baronov Polhograjskih.
Preberite še:
Izbrane misli arškega župnika: “Duhovnik ima ključ do nebeških zakladov”
Študent v Gradcu in Rimu
Izobrazbo si je Rasp nabiral doma in po številnih evropskih deželah. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani, tu je tudi opravil višje študije na jezuitskem kolegiju. Filozofijo je študiral v Gradcu, teologijo pa v Rimu, kjer je bil tudi posvečen v duhovnika. V Rimu je leta 1697 tudi napisal doktorat iz teologije.
Iz večnega mesta ga je pot vodila na Dunaj. Tu in v drugih evropskih mestih je nabiral znanje. Septembra 1699 se je vrnil v domovino in marca 1700 postal župnik v Kamniku. V tem gorenjskem mestu je bil župnik vse do svoje smrti. Poleg tega je bila dolga leta tudi arhidiakon za Gorenjsko.
Preberite še:
Ali veste, da prav ta cerkev hrani najstarejše orgle na Slovenskem?
Radodarni mecen
Rasp je podedoval veliko premoženje, ki ga je večinoma daroval za gradnjo in obnovo cerkva v Kamniku in okoliških krajih. Z njegovim denarjem sta bila med drugim prenovljena kamniška frančiškanska cerkev in samostan, podprl je gradnjo baročne cerkve na Šutni in župnijske cerkve v Šmartnem v Tuhinjski dolini. Že leta 1699 je tudi dal 500 goldinarjev za gradnjo ljubljanske stolnice.
Podpiral je domače stavbenike, kot je bil Gregor Maček, in slikarje, kot je bil Franc Ilovšek. Njegovo podporo sta imela tudi dva znana slikarja, ki sta prišla na Kranjsko iz tujine, Lorenec Janez Valentin Metzinger in Bavarec Jožef Anton Purtscher.
Preberite še:
Kaj skrivajo bronasta vrata ljubljanske stolnice?
Spodbujevalec šolstva
Podpiral je tudi razvoj šolstva. V Kamniku je kupil hišo in jo preuredil v šolo. Tu je sam in s pomočjo svojih pomočnikov učil kamniške otroke branja, pisanja in računanja. Nadarjene dečke je še dodatno učil latinščino in glasbo ter jih nato poslal na jezuitski kolegij v Ljubljani.
Raspa je leta 1702 med svoje člane sprejela Academia Operosorum (to je bila prva ljubljanska znanstvena akademija) in mu nadela latinski vzdevek Indefessus (sl. Neutrudljivi).
Preberite še:
Primorski duhovnik, ki je opravil kar 373.896 spovedi
Raspova bogata zapuščina
Umrl je 12. decembra 1742 v Kamniku. Svoje premoženje je zapustil Cerkvi. Že v času življenja je ustanovil sklade, ki so podpirali cerkveno dejavnost, določil pa je tudi, da je po njegovi smrti nanje prešla še njegova zapuščina.
Kot v Slovenski biografiji pišeta Rudolf Andrejka in Maks Miklavčič, je svojo bogato knjižnico v oporoki zapustil kartuziji v Bistri, a je na koncu pristala v cistercijanskem samostanu v Kostanjevici na Krki.
Raspa so pokopali v cerkvi na Šutni. V Kamniku se po njem imenuje ena od ulic – Raspov prehod pri župnijski cerkvi. V mestu deluje tudi Župnijski vrtec Maksimilijana Raspa.
Preberite še:
8 nasvetov, ki vam bodo v pomoč, če ste v krizi srednjih let
Preberite še:
Ali veste, katera svetnica zna napovedati vreme?
Preberite še:
Večkrat sem že slišal: “Bojim se praznikov, ker bomo skupaj. Jaz ga/je ne prenesem”
