“Čas je vedno za vse enak – le vzeti si ga moramo za prave stvari”

Ženska ženski – Katarina ŠolnKatarina Šoln je hčerka, sestra, vnukinja, prijateljica, sodelavka in asistentka. Kot biologinja – mlada raziskovalka je zaposlena na Biotehniški fakulteti. Med raziskovanjem za doktorat ima možnost pedagoškega dela, v čemer neizmerno uživa.

Rada piše, zato se v njeni torbi vedno najdeta svinčnik in zvezek. Pri 16 letih je napisala svojo prvo knjigo, mladinski pustolovski roman Mreža. Zdaj piše naslednje zgodbe, za katere upa, da bodo kmalu ugledale luč sveta. Piše tudi različne članke za revijo Ognjišče; v rubriki Znanstvene skrivnosti boste našli njene skrivnosti iz sveta narave, ki jih podaja na zabaven in zanimiv način.

Njena ustvarjalnost pa se ne konča pri pisanju. Rada riše in slika, všeč sta ji tako svinčnik kot čopič, rada ima barve – to je eden njenih redkih hobijev, ki še ni zelo neposredno povezan z njenim poklicem. Obožuje tudi šport, všeč sta ji predvsem košarka in plavanje, oba športa je v mladosti tudi trenirala. Rada je v naravi, rada pa tudi govori in nastopa.

Preberite še:
Ditka: Zaradi preobremenjenosti se je vame naselila praznina, ki mi je vzela vso ustvarjalnost

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva bi potekal poleti, z jutranjim plavanjem v morju in zajtrkom. Tak začetek dneva sem nekajkrat preizkusila letos poleti, le da sem namesto v morje ob šestih zjutraj skočila v bazen. No, ni bilo čisto tako zelo idealno, kot sem si naslikala, saj je bila voda precej mrzla … 😉

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
“Lepa si!” Potem se obvezno nasmehnem. Vsaka ženska je lepa. A ne pomaga nam, da nam to govorijo drugi, to moramo videti same. Jaz sem spregledala nedolgo tega.

Prepričana sem, da moramo imeti najprej rade same sebe in biti zadovoljne v svojem telesu, šele nato bomo lahko zares imele rade tudi druge. Ali ni žalostno, da se ženske obremenjujemo zaradi malenkosti, ne vidimo pa cele slike? Kot bi se tako zagledale v posamezno drevo, da ne bi bile več sposobne videti celotnega gozda.

Sama se trudim, da gledam celoto, nasmeh, dobro voljo, ne posameznih napakic. Stavek “Lepa si!” resnično dela čudeže, dvigne ti samozavest in poskrbi za uspešen dan. Le zares moraš verjeti v to.

Preberite še:
Lepota navdušuje

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Čeprav mnogi govorijo, da ni pomembna zunanja, ampak notranja lepota, se mi zdi, da gresta obe (in morata iti) z roko v roki. Z urejenostjo drugim sporočam, kakšen odnos imam do sebe in koliko se cenim.

V zadnjih letih sem se naučila pomembne lekcije: če se sama ne bom cenila, me tudi drugi ne bodo. Poleg tega z urejenostjo tudi drugim izkazujem spoštovanje, kar se mi zdi še posebej pomembno, ko stojim pred občinstvom. V resnici sploh ni potrebno veliko časa, da si urejen: izbereš lepe barve, imaš umite lase, nekaj ličil in obvezno nasmeh – tako lahko tistih jutranjih pet ali 10 minut popolnoma spremeni dan.

4. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
V nenehnem hitenju, v katerega nas sili današnji čas, se mi zdi zelo pomembno, da se znam kdaj tudi ustaviti in nekaj časa preživeti v tišini. Takrat vzamem v roke kakšno duhovno knjigo, grem v naravo, v gore. Všeč so mi tudi duhovne vaje, na katerih začutim mir in vsakič znova spoznam, kaj je zares pomembno v življenju.

Preberite še:
Duhovna vaja, ki spodbuja pozitivnejši pogled na življenje

5. Kako ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa najdete čas za vse svoje hobije, med drugim tudi pisanje knjig, člankov za revijo Ognjišče …?
Čas je vedno za vse enak – le vzeti si ga moramo za prave stvari. Meni največ pomenijo biologija, pisanje, risanje in nastopanje. To sem vedela že kot deklica in zelo sem hvaležna, da lahko trenutno tako v svojem poklicu kot s hobiji izpopolnjujem svoje talente.

Pomembno se mi zdi, da si redno postavljam dve vprašanji. Prvo je Kaj si zares želim?, drugo pa Kako bom to dosegla? Opazila sem namreč, da smo si kot otroci dovolili sanjati o velikih načrtih, a smo potem kot odrasli svoje želje potlačili nekam globoko vase in se zdaj pretvarjamo, da nam je zanje itak vseeno. Tudi meni se to včasih še vedno dogaja. Seveda, ni vedno lahko slediti svojim sanjam, a je vredno.

Preberite še:
Kako najti čas za družino?

6. V službi ste imeli naporen dan – nosite delo in težave domov? Kako se temu izognete?
V vsaki službi se moramo spopasti z različnimi izzivi. Ko imam sama naporen dan, mi najbolj pomaga sprehod v naravi, še posebej v gozdu. Tam se prediham, umirim, razmislim in ko se vrnem, se mi stvari ne zdijo več tako grozne ali pa se že med hojo domislim ustrezne rešitve. Če sem zelo jezna, mi najbolj pomaga tek. Če pa sem žalostna, mi bolj pomaga pisanje ali risanje in poslušanje glasbe. Včasih celo kombinacija vsega naštetega. Velikokrat mi pomaga tudi pogovor s pravo osebo.

Preberite še:
Doktorica kemije, ki se je odpovedala karieri, da je lahko bolj služila Bogu

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Vsaka preizkušnja, ki sem jo doživela – od neuspehov do bolezni in slabih medosebnih odnosov –, me je nekaj naučila. Nekatere lekcije so bile manj, druge bolj boleče. Težko bi izbrala zgolj eno, saj sem zaradi svojih preizkušenj danes to, kar sem.

Pomembno se mi zdi, da se potem, ko se mi podre svet, spet poberem in nadaljujem svojo pot. Ko se pozneje ozrem nazaj, pa velikokrat opazim, da je bila prav tista stvar tudi za nekaj dobra – čeprav tega takrat nisem videla.

Zdaj sploh ne štejem več, kolikokrat sem si v glavi že naredila popolno sliko svojega življenja za naslednjih nekaj let, a se je potem v trenutku vse spremenilo. Človek obrača, Bog obrne.

Preberite še:
Preizkušnje in stiske, s katerimi se je Jim Caviezel soočal v vlogi Jezusa Kristusa

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Vse bo v redu!

9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Zvečer mi je pomembno, da se izklopim od vseh elektronskih naprav in da imam pred spanjem na voljo vsaj 15 min, ko sem sama s svojimi mislimi. Kar je po navadi tik pred umivanjem zob.

Zadnjih pet let v tem času pišem dnevnik, tisti klasični s svinčnikom in zvezkom. To mi pomaga, da ohranim stik sama s seboj: kdo sem, kaj si želim v življenju. Ne pišem zato, da bi to nekdo nekoč prebral, niti ne čutim potrebe, da bi o sebi na tak način pisala na spletu. Iz preprostega razloga, ker sem le tako lahko čisto iskrena sama s seboj (in še to včasih ni preprosto). Dnevnik mi tudi pomaga, da si pred spanjem prečistim glavo in da lahko vsak dan z nepopisanim listom papirja začnem novo zgodbo.

Preberite še:
Preden zvečer kar padete v posteljo, naredite teh 5 korakov

10. Biti ženska je lepo, ker …?
Če bi odgovorila kot biologinja, bi rekla, da zato, ker se le naša mitohondrijska DNA prenese na nove generacije. Če bi odgovorila kot pisateljica, bi rekla, da zato, ker za nas svet nikoli ni črno-bel, ampak v njem opazimo še nešteto odtenkov. Najbolj preprost odgovor pa bi se glasil: ker sem rada to, kar sem: nežna, čustvena, požrtvovalna, zaščitniška, močna. Pa še lepša oblačila imamo. 🙂

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.