Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

V trku z vlakom izgubila obe nogi, a ostaja optimistična: “Nameravam premikati gore”

BIONICZNA KOBIETA
Deli

Mandy Horvath je v nesreči izgubila obe nogi. Toda invalidnost je ne ovira pri uresničevanju težkih ciljev, ki si jih neprestano zastavlja. Mnogi bi ji lahko zavidali moč in odločnost. 26-letnica želi, da bi njena dejanja prinesla upanje vsakemu, ki prestaja težko obdobje v svojem življenju

Aprila leta 2018, ko je bila Mandy stara 24 let, je le s pomočjo rok osvojila slavno pot Manitou Incline v Koloradu (ZDA), ki vključuje tudi več kot 2.700 stopnic. Zanjo zahtevnega podviga se je lotila, ker je želela pokazati, da so omejitve pogosto le v glavi.

Na Instagramu je objavila film, ki prikazuje, kako se je povzpela na ta 600 metrov visok vrh. “Zelo sem hvaležna za svoje življenje in za to, da lahko pokažem, da je bilo to, kar sem dosegla, mogoče,” je zapisala pod posnetkom. Je prvo dekle z dvojno amputacijo, ki ji je to uspelo. Za vzpon je potrebovala štiri dni.

 

Čez noge ji je zapeljal vlak s premogom

Julija leta 2014 je Mandy padla pod vlak, ki je prevažal premog. Ko se je skupaj s prijatelji zabavala v enem izmed pubov, ji je nekdo v pijačo podtaknil opojno sredstvo. Bila je posiljena, nato pa se je znašla sredi železniških tirov. Na začetku so zdravniki v bolnišnici mislili, da je šlo za poskus samomora.

Dekle se nesreče ne spominja, zavedlo se je šele v reševalnem vozilu. Takrat so ji povedali, da je izgubila spodnje okončine. Njenih nog ni bilo mogoče rešiti, amputacija je bila neizogibna. V bolnici je ostala nekaj mesecev, temu je sledila rehabilitacija pod budnim očesom specialistov. Toda nikoli se ni zlomila, njena invalidnost je postala njena prednost. Obljubila si je, da bo znova postala aktivna. Učila se je hoditi s protezami.

Ni izgubila smisla za humor

“Svoje življenje živim kot vsi drugi. Različne stvari počnem nekoliko drugače,” je povedala v enem od intervjujev. Njena želja je, da bi odprla restavracijo, v kateri bi bile zaposlene invalidne osebe, ki, podobno kot ona, nimajo okončin.

Vsi gremo skozi obdobja depresije, strahu, žalosti, spopadanja z življenjem. Toda potrebno je iti navznoter (…). Teci, če ne moreš, se plazi. Pojdi naprej.

Zdaj ima Mandy 26 let. Njen pogum navdušuje in kot sama priznava, je nesreča spremenila njen odnos do same sebe. Dekle se pogosto šali na svoj račun. Smisel za humor in pozitiven odnos so realnosti, ki ji pomagata v življenju in pri reševanju problematičnih situacij. “Res nerada razmišljam o sebi kot o invalidni osebi. Humor mi je vedno predstavljal izziv. Všeč mi je, da lahko nekomu polepšam dan z navadnim nasmehom.” Dela kot šefinja kuhinje v neki restavraciji in študira na univerzi v Koloradu.

Sončni vzhod s Kipa svobode

Septembra 2019 se je povzpela na vrh krone Kipa svobode, pri čemer si je pomagala le z rameni. Ne dovoli si, da bi jo invalidnost pri čemerkoli ovirala. Zanjo je bila ta izkušnja nekaj povsem izjemnega.

“Odkar sem izgubila nogi, sem se povzpela že na dve gori, toda ta vzpon na Kip svobode je bil neverjeten,” je povedala v intervjuju za angleški Daily Mail.

Za Mandy je bila nevsakdanja možnost priti na vrh spomenika, ki je prepoznaven po vsem svetu. “Ljudem želim pokazati, da je vse mogoče, če se le osredotočimo na to, kar želimo doseči. Če lahko jaz prestanem vse to, kar sem prestala, lahko to storijo tudi drugi, ugotavlja.

Razgled z vrha Kipa svobode ob sončnem vzhodu je bil zanjo izkušnja, ki jo bo pomnila še dolga leta. Premagati je morala 250 stopnic.

Rada pomaga drugim

Mandy želi pomagati drugim, da bi jim olajšala trpljenje. Posebno dovzetna je za veterane in osebe po amputaciji. Pomembno ji je tudi, da bi s pomočjo dobrodelnih aktivnosti izboljšala ozaveščenost ljudi o invalidnosti.

Telesne okvare ne pomenijo konec življenja, temveč začetek. 26-letnica zbira tudi sredstva za dobrodelne organizacije, ki so ji po nesreči nudile pomoč in podporo.

Vera, ki premika gore

V prihodnosti se želi dekle povzpeti na Kilimandžaro. Ima tudi svojo življenjsko filozofijo, ki jo neprestano ponavlja: “Vzgojena sem bila v prepričanju, da vera zahteva velikost gorčičnega zrna, da bi bilo mogoče premikati gore. Nameravam jih premikati.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.