Zavržena, neželena. Kako živeti s takimi izkušnjami?“To, kar prevzema moje misli, bo zgradilo ali uničilo mojo identiteto,” piše Lysa TerKeurst v knjigi Nepovabljena (Uninvited). Dodaja še: “Um se hrani s tem, nad čimer se koncentrira.” Kaj si o tem mislite?
Preberite še:
Štirje praktični nauki o zavrnitvi
Zavrnitev
“Občutek zavrnitve nikoli nima zadnje besede. Nekaj časa nas lahko omejuje, moti ali celo uničuje, toda to ni naša usoda.” Razumem, da včasih nimaš moči in volje, da bi karkoli naredila. Veš, kaj je dobra novica v tem kaosu? Ne traja večno! Seveda bo to od tebe zahtevalo čas, trud, odpreti se boš morala Bogu in ljudem. Pa vendar je še vse mogoče, tudi to, da se boš smejala iz dna srca, se veselila svojih uspehov in uspehov drugih. Pomni, dokler živiš, ostaja upanje.
“Vsak križev pot se konča z vstajenjem od mrtvih. Moramo verjeti, da Bog vedno izpolni svoje obljube. Ne osredotočaj se na probleme. Raje usmeri svojo pozornost na vstajenje in se močno oprimi Božjih obljub,” predlaga avtorica.
To, kar se danes zdi nočna mora, se lahko jutri izkaže za dar.
No, življenje ni kot pravljica o Pepelki in če je najhujši možni scenarij tvoja edina opcija, s katero se preprosto moraš spopasti, kako naprej?
Preberite še:
Vas je strah neuspeha, zavrnitve, prihodnosti?
“Da bi pozdravili bolečino, jo moramo najprej začutiti”
Ne ponujam lahke rešitve, je pa učinkovita. Pojdi na pogovor k duhovniku, krščanskemu mentorju, psihologu ali psihiatru. Razišči svoja čustva. Najdi najboljši način, ki ti bo dovolil, da se z njimi spopadeš in jih nekako urediš. Vem, prijatelji so ti blizu, toda ponavadi nimajo znanja, da bi ti pokazali vzorce mišljenja, ki so zakoreninjeni v tebi. Izkoristi strokovno pomoč, bodi odprta za božjo ljubezen in deluj. Ni razloga za čakanje.
Preberite še:
Najbolj boleča zavrnitev in kako se spopasti z njo
“V tako lepem srcu, kot je tvoje, ni prostora za zagrenjenost, žalost in jezo”
Razumem, da se jeziš, da v srcu nosiš bolečino zaradi nepravičnosti, ki si jo izkusila. V taki situaciji lahko zase narediš še nekaj pomembnega. Lahko sprejmeš odločitev, da želiš odpustiti za krivdo, ki ti je bila storjena. Če se ti to zdi nemogoče, Bogu povej: želim odpustiti, ne znam, toda želim. On bo prišel z ljubeznijo. Prej ali slej, toda prišel bo.
To ti bo prineslo neverjeten mir v srcu. Odpuščanje je pomemben korak na tvoji poti k svobodi srca. In veš, kaj je lahko naslednji? Prijatelj mi je predlagal, kot se zdi, težko stvar: če imaš z nekom problem, zanj naroči sveto mašo, blagoslovi ga. To sem storila. Pomagalo je!
Preberite še:
Kako nenadzorovana jeza lahko odpre vrata hudiču
“Ta svet neznansko potrebuje prav tvoj tip lepote”
Ne poznam tvoje zgodbe, ne vem, kaj si morala prestati. Vem pa, da lahko s pomočjo Boga in modrih ljudi svetiš s še večjim plamenom, celo takim, ki si ga sploh ne moreš predstavljati. Vem, da je pogoj za to med drugim tudi skrb za naše misli. Biti tu in zdaj.
Ko se tvoje misli vračajo v preteklost, k bolečim besedam ali dogodkom, se zavedaj, da imaš možnost izbire. Lahko jim rečeš: stop. In se posvetiš temu, kar moraš v danem trenutku še postoriti, kar prinaša dan. Prijateljica mi je nazadnje povedala: bodi tu in zdaj, če se boš namreč osredotočala na preteklost, ti lahko uide kaj pomembnega.
Preberite še:
Kako naj se znebim strahu pred porazom?
“Ne bojte se”
“Jezus prav to nenehno govori tebi in meni. On v času viharja ne beži od tebe, temveč sede v tvojo ladjo, da bi ti bil kar se da blizu. Tega, kar se je že zgodilo, ne moremo spremeniti. To je tvoj čudež sredi viharja,” piše Lisa TerKeurst, jaz pa te bom spomnila na molitev, ki razkriva resnico o tebi.
Vrlo ženo, kdo jo najde!
Njena vrednost je daleč nad biseri.
Srce njenega moža zaupa vanjo,
povračila ne pogreša.
Izkazuje mu dobroto in ne hudega
vse dni svojega življenja.
Skrbi za volno in lan
in dela s pridnimi rokami.
Je kakor trgovčeva ladja,
od daleč prinaša svoj kruh.
Vstaja, ko je še noč,
in daje hrano svoji družini,
obrok svojim deklam.
Ogleda si njivo in jo kupi,
z zaslužkom svojih rok zasadi vinograd.
Opasuje z močjo svoje boke
in utrjuje svoje lakte.
Čuti, kdaj je kupčija zanjo ugodna,
njena svetilka ponoči ne ugasne.
Svoje roke izteguje k preslici,
njene dlani prijemajo vreteno.
Svojo dlan odpira potrebnemu,
svojo roko podaja ubogemu.
Za svojo družino se ne boji snega,
kajti vsa njena družina ima dvojno obleko.
Pripravlja si odeje,
njena obleka sta tančica in škrlat.
Njen mož je poznan pri mestnih vratih,
ko sedi med starešinami dežele.
Platno izdeluje in ga prodaja,
pasove oddaja trgovcu.
Moč in čast sta njeno oblačilo,
smeji se prihodnjemu dnevu.
Svoja usta odpira modro,
dober pouk je na njenem jeziku.
Pazi na poti svoje družine
in ne jé lenuharskega kruha.
Njeni sinovi vstajajo in jo blagrujejo,
njen mož vstaja in jo hvali:
“Veliko hčerá si je pridobilo imetje,
ti prekašaš vse.”
Milina je varljiva in lepota je prazna,
žena, ki se boji Gospoda, pa je vredna hvale.
Dajajte ji od sadov njenih rok,
njena dela naj jo hvalijo pri mestnih vratih.(Preg 31,10-31)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto.
Preberite še:
Se vam zdi, da se po neuspehu ne morete pobrati? Poslušajte p. Anselma Grüna
Preberite še:
Najin otrok ves čas pozablja svoje stvari. Naj mu poveva, kar mu gre?
Preberite še:
Kako veste, da si nekdo želi z vami resne zveze?
