Obstaja krščanski način razumevanja ljubezni do samega sebe, začne pa se z razumevanjem, kaj kot posameznik pomenim BoguIzmed vseh vidikov ljubezni najmanj omenjamo ljubezen, ki jo občutimo do samega sebe. Če smo povsem iskreni, se zavedamo, da imeti rad samega sebe ni vedno preprosto. Mnogi ljudje, posebej mladi, se prezirajo. Ni jim všeč njihov izgled – obrazi in telesa, ki so jih podedovali od svojih staršev. Imajo zelo nizko samopodobo in z veliko težavo sprejemajo ljubezen. Nekateri niso zadovoljni s svojim značajem ali osebnostjo, posebej če so sramežljivi in se v družbi ne znajdejo najbolje. Pri sebi težko opazijo kaj dragocenega in so globoko nesrečni.
Preberite še:
Ste sami sebi največji kritik? Preberite tole
Sebičnost in “ostudni jaz”
To je zelo zapleteno vprašanje. Po eni strani nam Gospod pravi, da moramo “zanikati sami sebe”, če želimo postati njegovi učenci, kar pomeni, da se moramo pravzaprav odreči samim sebi. Toda druga Božja zapoved pravi: “Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe.” To pomeni, da moramo najprej ljubiti samega sebe, če želimo ljubiti tudi druge ljudi. In da bližnjega ne bomo resnično ljubili, če ne bomo ljubili tudi samega sebe.
Gotovo se vsi strinjamo, da je sebičnost ena največjih črnih pik pri človeku – skupaj z napuhom namreč predstavlja temeljni vzrok za greh. Sebični ljudje mislijo le nase. Sami sebi so središče sveta in zanimanja. Vsak položaj obrnejo v svoj prid in sovražijo vse, ki se jim drznejo upreti. Kaj pa ljudje, ki toliko mislijo na druge, da s tem uničujejo lastno zdravje in blaginjo?
Preberite še:
Da boste zares srečni, lahko storite tole
Seveda ni nič hujšega od ljudi, ki govorijo le o sebi in svojem življenju, toda ali ni težko biti tudi ob ljudeh, ki sami sebe nenehno ponižujejo? V bistvu gre le za drug način govorjenja o samem sebi. Torej: naj imamo radi sami sebe ali ne? Kje se začne sebičnost? In kje se začne ljubezen do samega sebe?
Če ljubimo sami sebe, ljubimo osebo, ki jo ljubi Bog
To vprašanje se močno dotika Jezusovih razodetij. Jezus nam je povedal, da nenehno bdi nad nami in nas ljubi. “Jezus se je ozrl vanj in ga vzljubil,” je zapisano v evangeliju po Marku (10,21). Kaj drugega nam ta odlomek sporoča, če ne dejstva, da Bog osebno ljubi vsakega posameznika? Kristus ljubi prav vsakega izmed nas. Jezus na križu ni imel v mislih človeštva kot celote, ampak je razmišljal o vsakem človeku posebej.
Preberite še:
3 pomembna vprašanja, ki bi jih morali postavljati sebi in drugim
Ljubiti samega sebe v Gospodu
Vidimo lahko torej, da obstaja razlika med sebičnostjo in ljubeznijo do samega sebe. Tisti, ki ljubijo sebe v Bogu, so z Njim pomirjeni. Ne primerjajo se z drugimi; ponižno sprejemajo to, kar so. Svojo moč črpajo iz gotovosti, da jih Bog ljubi. Tudi če so sami, brez družine ali prijateljev, ki bi jih imeli radi, zmorejo ljubiti svojega bližnjega, kakor Bog ljubi njih. Bog nam zapoveduje, naj ljubimo bližnje kakor sami sebe, ker ve, da le ljudje, ki sebe vidijo na pravi način, zmorejo videti druge ljudi takšne, kakršne jih vidi Bog.
Če bi vsak izmed nas to jasno videl, bi bil naš svet dosti bolj miren.
Avtor prispevka je br. Alain Quilici.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Študentska mama: “Ko si mlad, pri kakšnih stvareh manj kompliciraš”
Preberite še:
Zakaj je pomembno krstiti že otroke? Ker lahko odraščajo v varstvu Svetega Duha
Preberite še:
Da boste zares srečni, lahko storite tole
