Simbolika tega dejanja spominja na edinost Cerkve in duhovno vez med vsakim bogoslužjem Gotovo ste med sveto mašo kdaj opazili, da duhovnik odlomi droben košček posvečene hostije in jo spusti v kelih s posvečenim vinom. To je tih obred, ki ga zlahka spregledamo, saj se dogaja hitro in za vernike ponavadi neopazno. Toda čeprav gre za na videz bežno dejanje, je njegova simbolika zelo globoka.
Preberite še:
Sporočilo, ki ga nosi vrečka hostij v gledališču
Vstajenje
Vsaka sveta maša je podoživljanje Kristusovega odrešilnega trpljenja. Daroval se je za nas, enkrat za vselej, da bi mi večno živeli. Njegova trpljenje in smrt pa ne bi imela smisla, če Kristus ne bi vstal od mrtvih. Ob vstajenju se je njegova duša znova združila s telesom. Prav to ponazarja košček hostije v kelihu. To je torej vstajenjski trenutek svete maše.
V tem koščku hostije smo navzoči vsi verniki sveta. Povezani smo v eno in združeni s Kristusom v njegovi daritvi na križu. Če smo pri “vsakdanji” sveti maši v neki hribovski vasici ali pri najslovesnejši maši v Vatikanu – vsi smo združeni pri isti Jezusovi daritvi.
Povezanost vse Cerkve
Kot je v knjigi z naslovom The Holy Sacrifice of the Mass (Sveta mašna daritev, op. prev.) zapisal Nikolaus Gihr, spust drobnega koščka hostije v kelih izvira iz prve Cerkve, obred pa naj bi simboliziral edinost s papežem in krajevnim škofom.
Sodelovanje pri isti daritvi je pomenilo znamenje in zaobljubo cerkvene skupnosti; da bi to obojestransko dokazali in ohranjali, so papež in škofje drugim škofom in tudi duhovnikom pošiljali koščke posvečene hostije, ki jo je prejemnik spustil v kelih in zaužil …
Preberite še:
Posnetek krvaveče hostije, ki utripa kot goreče srce
Prvi vidik
Ta navada je v Rimu obstajala že okoli devetega stoletja. Tam je papež ob nedeljah in praznikih duhovnikom, ki so maševali v drugih cerkvah po mestu, poslal evharistijo kot simbol skupnosti z vodstvom Cerkve in kot znamenje oz. pooblastilo, da smejo obhajati mašno daritev.
To je bil viden in konkreten opomnik, da so povezani s papežem in škofi vsakokrat, ko obhajajo sveto mašo.
Drugi vidik
Drugi vidik tega obreda pa je bil poudarek edinosti obhajanja bogoslužij, ki predstavljajo eno samo Jezusovo žrtev na križu. Katoličani verujemo, da se Jezus ne daruje vedno znova in znova, med vsako sveto mašo, temveč da je evharistija nedoumljiva skrivnost sodelovanja pri eni sami daritvi, ki se je zgodila na Kalvariji.
Preberite še:
Kaj storiti, če hostija med obhajanjem pade na tla
Navada je bila nekdaj malce drugačna. Ker so bile hostije dosti večje, je bil eden od treh delov razlomljen na več majhnih koščkov in različno uporabljen, bodisi podeljen navzočim ali poslan odsotnim, ali pa spuščen v kelih pri naslednji mašni daritvi …
Košček, ki je bil že posvečen, je bil shranjen in združen s Kristusovo krvjo pri naslednji mašni daritvi, najverjetneje zato, da bi ponazarjal neprekinjeno nadaljevanje prve daritve na križu, pa tudi edinosti med zadnjim in trenutnim bogoslužjem.
Zato so nekateri zgodovinarji prepričani, da sta bila več stoletij v kelihu dva koščka hostije, eden od papeža ali škofa, drugi pa od prejšnje mašne daritve.
Preberite še:
Avto je zgorel, a posodica za hostije, rožni venec in molitvenik so ostali nedotaknjeni
Močna simbolika
Simbolika tega dejanja spominja tudi na edinost Jezusovega telesa in krvi v hostiji, saj tako hostija kot posvečeno vino vsebujeta vsega Jezusa, njegovo telo, kri, dušo in Božjo naravo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Je res, da so dietne pijače bolj zdrave od sladkih?
Preberite še:
Pretepana najstnica je molila za spreobrnjenje svoje matere. Zgodilo se je na dan njene smrti
Preberite še:
Kako je nekdanji nogometaš in vodja podjetja postal menih
