Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!
Aleteia

Neuspešno je iskal sestro. Nekega dne se je odpravil v neznano mesto in …

GRZEGORZ CZERWICKI
fot. archiwum prywatne
Deli

“Kako je bilo ime vaši sestri?” Odgovoril je. Dekle je obstalo, potem pa planilo v jok – to je bilo nekoč tudi njeno ime

Grzegorz Czerwicki je konec novembra v mestu na jugu Poljske vodil preventivne delavnice o tem, kako se spopasti z nasiljem. Najstnike je opozoril, do česa lahko pripelje nasilje in eksperimentiranje s prepovedanimi substancami. To je izkusil na lastni koži, saj je bil sam zasvojen z drogami in je 12 let preživel v zaporu.

Poudaril je, da tudi če imamo v življenju zelo slab začetek in če se znajdemo na samem dnu, kjer se zdi, da edini izhod predstavlja samomor (tudi sam je to poskušal v zaporu), lahko vse spremenimo. Tudi Grzegorz se je vrnil in spremenil svoje življenje. Danes je srečen mož in oče ter pričevalec vere.

Med svojim nastopom se je spomnil – sam ne ve, zakaj – da ima sestro, ki so jo pred kakšnimi 10 leti odvzeli staršem zaradi zanemarjanja in alkoholizma, nato pa jo je posvojila neka družina. Zadnja štiri leta jo je skušal najti, toda izkazalo se je, da ima kot oseba s kriminalno preteklostjo za to malo možnosti.

Po delavnicah je k njemu pristopila ena od organizatork in vprašala, ali bi se lahko z nekom pogovoril. Mudilo se mu je na naslednje srečanje, zato se je hotel opravičiti in zavrniti prošnjo. Toda nekaj se ga je dotaknilo. “Dobro, pet minut,” je odvrnil.

V kabinetu psihologa je sedelo dekle in jokalo. Povedala je, da jo je ganilo to, o čemer je govoril, še posebej zgodba o sestri. Ona je namreč prav tako posvojena.

Moja mama, moj naslov …

Če bi bila to mehiška nadaljevanka, bi bilo zagotovo vse jasno – dekle je Grzegorzjeva sestra. Toda to je vendar resnično življenje in v življenju se take stvari ne dogajajo, kajne?

Zaupala mu je svoje ime in priimek, kar pa mu ni nič povedalo. “Kako je bilo ime vaši sestri?” ga je vprašala. Odgovoril je. Dekle je obstalo, potem pa planilo v jok – to je bilo nekoč tudi njeno ime. Povedal je datum in mesto rojstva. “Tako kot jaz,” je rekla.

Srce mu je razbijalo, toda res je moral iti. Dal ji je svojo telefonsko številko in jo prosil, naj doma preveri posvojitvene dokumente in ga nato pokliče.

Poklicala je nedolgo zatem in s tresočim glasom z dokumentov prebrala ime in priimek svoje biološke matere in njen nekdanji naslov ter datum rojstva svojega brata. “To so bili podatki moje mame, moj nekdanji naslov in leto mojega rojstva,” pripoveduje Grzegorz.

“Ne razumem …”

Kaj stori človek, ki je pravkar našel sestro? “Sploh ne vem, ali sem jokal ali sem se na glas smejal. Poklical sem ženo. Potem sem molil. Potem sem jokal. Potem sem znova poklical ženo. Potem sem razmišljal, ali niso bile vse skupaj le sanje.”

In kakšna je njegova sestra? “Je prisrčna in pametna. Ima čudovite, ljubeče starše. Je srečna,” pravi. Proces spoznavanja in spoprijateljevanja je še pred nama, ko ga je nazadnje videla, ga je klicala Gogo. Takrat je bil v zaporu. Mama ga je obiskala s sestro in mu povedala, da je to zadnji obisk, ker nima denarja za pot. Nedolgo zatem je sestra odšla v sirotišnico, pozneje pa so jo posvojili.

Naključje?

Kako je mogoče, da sta se brat in sestra po vseh teh letih srečala? Grzegorz je odšel v neznano mesto, ki ga še nikoli prej ni obiskal, na srečanje v šolo, v kateri – kot se je izkazalo – sta ga tistega dne lahko poslušala le dva razreda. V enem izmed teh razredov je bila njegova sestra, ki naj bi tistega dne ostala doma, a si je v zadnjem trenutku premislila.

Z učenci je delil spomine o svoji družini, čeprav to ni bilo povezano s temo delavnic. Mudilo se mu je, a je za trenutek ostal, da bi se z njo pogovoril. “Moj priljubljen vzdevek za Boga je Naključje,” pravi Grzegorz.

Nekajkrat v življenju se je srečal s takimi “naključji”, npr. ko se je po izpustu iz zapora srečal s svojo babico, ki mu je povedala, da je prihajala pred zapor in zanj molila rožni venec Božjega usmiljenja. Njegova spreobrnitev pa se je začela prav z branjem Svetega pisma in Dnevnika sv. Favstine Kowalske! Na sveto Favstino se je pozneje pogosto obračal in jo prosil za pomoč pri različnih zadevah.

Ko je Grzegorz poklical jezuita, ki mu je pomagal v zaporu, in povedal, kako je nepričakovano našel sestro, je ta za hip molčal, nato pa rekel: “Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu, kakor je bilo na začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj.” Kaj dodati? Amen!

Kila dni zbierałem się, żeby poukładać sobie w głowie to, co się stało. Żeby to do mnie doszło…Ale dalej nie dotarło….

Geplaatst door Grzegorz Czerwicki op Zondag 1 december 2019

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.