Strah pred navezanostjo je eden najpogostejših strahov, s katerimi se soočamo v medosebnih odnosihV sodobnem svetu, v katerem smo vse bolj podvrženi virtualnim podobam idealnega partnerskega odnosa, lahko kaj hitro zapademo v stisko in strahove v zvezi s tem, ali bomo zmogli najti pravega partnerja in z nekom ustvariti pristen intimni odnos.
Preberite še:
Zakaj imamo težave z intimnostjo?
Strah pred intimo in navezanostjo
Strah pred navezanostjo oz. razkrivanjem svojih čustev, prek katerih se partnerju pokažemo v pravi luči, je eden najpogostejših strahov, s katerimi se soočamo v medosebnih odnosih. Ljudje si želimo bližine, saj hrepenimo po tem, da bi nas nekdo imel rad. Paradoksalno pa se istočasno bojimo zaupati in pokazati svoja resnična čustva oziroma se spustiti v dolgotrajnejši odnos.
Kako se to odraža?
Ko na ulici ali na socialnih omrežjih opazujemo srečne pare, lahko to v nas povzroča poglobljena občutja žalosti in nemoči ter strahu, ali “tam nekje” sploh obstaja nekdo, ki nas bo znal ljubiti prav takšne, kot smo – v nas prepoznati, zakaj smo edinstveni ter nenadomestljivi.
Nekateri se iz strahu pred zavrnitvijo zapirajo vase, pri čemer začnejo verjeti, da niso zmožni najti sorodne duše. Drugi se povezovanja v trajnem intimnem odnosu bojijo na nezavedni ravni, zaradi česar se zapletajo v začarane kroge kratkotrajnih ali težavnih in dramatičnih odnosov. V obeh primerih se lahko hitro zasačimo, da se iz strahu pred navezanostjo odzovemo tako, da “sabotiramo” vse poskuse, s katerimi bi si dali dovoljenje izkusiti ljubezen.
Preberite še:
Je samskost dokaz, da je z mano nekaj narobe?
Kaj so nam govorili starši in skrbniki
V največji meri naša prepričanja o lastni vrednosti in pomembnosti oblikuje to, kar so nam govorili naši starši oziroma najbližji. Na kakšen način mi je mama izkazala, da sem ji najpomembnejši na svetu? Mi je oče namenil besede, ob katerih sem zaznal, da je ponosen name?
Naša samopodoba in občutek vrednosti se najbolj oblikuje v prvih treh do petih letih življenja, ko kot otroci na dnevni ravni vsrkavamo čustveno nabita sporočila. Vsa ta sporočila iz primarne družine ponotranjimo, jih nosimo s seboj skozi življenje in na podlagi njih iščemo partnerja.
Preberite še:
“Človek seveda ne odgovarja za grehe svojih prednikov, a je kljub temu obremenjen”
Kadar doma izkusimo varne odnose, stremimo po čustveni varnosti in spoštovanju tudi v partnerskem odnosu. Dovolimo se predati drugemu in mu zaupati. Če v otroštvu izkusimo hladne in čustveno nedostopne starše, se v odraslosti v intimne odnose spuščamo z veliko mero dvoma, partnerju pa stežka zaupamo; morebiti smo tudi pretirano ljubosumni. Vse to nam onemogoča funkcionalen odnos, saj v njem ne zmoremo uživati, se sprostiti in brezmejno ljubiti.
Zdi se, da nam vsak neuspeli ljubezenski poskus daje potrditev, da nismo dovolj dobri ali da je z nami nekaj narobe. To ni nič neobičajnega, če upoštevamo, da ob poškodovani samopodobi vsi strahovi pridejo v ospredje veliko bolj, kot bi sicer.
Predstavljajte si, kakšno mnenje ima o sebi nekdo, ki 30 let dobiva iz okolice izkušnje vrednosti, ljubezni in potrditev oziroma nekdo, ki dobiva nizko stopnjo odzivnosti, kritike, dvome, (pasivno) agresijo in to dobršen del življenja vpija vase. Vse te vzorce in prepričanja je treba izčistiti, kar je svojevrsten in včasih dolgotrajen proces.
Preberite še:
V odnosih je pomembna tudi kvantiteta, ne le kvaliteta
Obstaja rešitev
Vsekakor pa se ne smemo kar vdati v usodo! Prvi korak je ozaveščanje starih vzorcev in iskreno priznanje, kako zelo nas je zaznamovalo mnenje drugih. Ta izhodiščna nemoč je prvi korak do tega, da ozavestimo, pri čem smo – kaj smo “posvojili” od staršev, kaj pa je tisto “naše”, kar vedno znova prinašamo v nove odnose?
Sledi soočenje s seboj. Kadar je ta korak prezahteven, da se ga lotimo sami, lahko poiščemo tudi terapevtsko pomoč. Če smo že v partnerskem odnosu, velja o vseh strahovih spregovoriti iskreno in naglas ter jih deliti s partnerjem. Šele ko spustimo svoje maske in si izpovemo vsa čustva in dvome, zmoremo biti odkriti do sebe in drugega. Končno je to priložnost tudi za najino skupno rast.
Preberite še:
“Če mladi nimajo svojih sanj, jih prevzamejo od drugih in živijo sanje drugih ljudi”
Preberite še:
Moški smo spet lovci. Gremo nad mamuta! Aja … v trgovino
Preberite še:
Postnega časa še ni konec. Naj vas nagovorijo te pesmi
