Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Večina ljudi, ki gleda pornografijo, pričakuje, da bo v postelji tako tudi doma”

BERNARDKA RUPNIK | BELA KAVA
Deli

Pasti in okovi, ki jih prinaša gledanje pornografije

Benjamin Tomažič je na želimeljski gimnaziji profesor matematike in informatike. V okviru Inštituta Integrum se veliko ukvarja z delavnicami o pozitivnem odnosu do telesa. Tematika Aleteijinega pogovora z njim pa je bila pornografija.

Zakaj zaprti med štiri stene, z omejenimi izhodi, kot kažejo statistike, še raje brskamo po pornografskih vsebinah?
V pornografiji ljudje iščejo sprostitev ventilov, občutek ljubljenosti, da nismo sami. Z nevrološkega vidika pornografija nudi občutek zadovoljstva, ob sproščanju dopamina hitro postane zasvojljiva. Je blažilec, uteha, ko se človek počuti nemočnega, poraženega, izoliranega.

Je pornografija torej kanalizacija naših stisk različnih ravni in profilov?
Tako. Lahko bi potegnili vzporednice s kemičnimi drogami, ki so lahko odvod za stiske ali dolgčas. V nasprotju z njimi je pornografija veliko dostopnejša, cenovno ugodnejša in za uporabnika bolj anonimnafenakega.

Treba pa se je zavedati: če je prišlo do prekomerne uporabe, je pot iz tega dolgotrajna. Ne gre za šprint, ampak maraton.

© CINETEVE

Kaj in koliko je prekomerna uporaba?
Pri vsakem malo drugače. A če sem iskren, je vsak pogled na drugo osebo z mislimi, ki nas ne vodijo k dobremu, za moje pojme prekomeren. Je nekaj, kar nas odvrača od težnje, da postanem čim boljši človek.

V slovenščini obstaja frazem “slačiti z očmi”. Imate v mislih tudi to, torej poglede, delno povezane tudi s fantazijami?
Ko je v življenju posameznika pornografije veliko, ta tudi realnost vidi skozi pornografska očala. Ljudje, ki so bili na tem področju močno zasvojeni, govorijo o tem, da so dekleta “predalčkali” glede na to, kakšna dekleta so bila v filmih.

Gre za popredmetenje človeka. To pa je ravno nasprotje tega, kar naj bi po teologiji telesa, o čemer je veliko govoril Janez Pavel II., katoličanom prinašala spolnost. Torej, največjo svetost v smislu podaritve drugemu. Smisel življenja je prav v tem, da darujemo ljubezen. To ni nekaj, kar pušča grenak priokus, ampak nas navdaja z občutkom skupnosti, ki je pristen in traja.

Kdaj prekomerna uporaba preide v zasvojenost?
Zasvojenost okrne življenjske prioritete. Na primer, da na račun gledanja pornografije slabše delujem v službi, zanemarjam družinske obveznosti, da trpi odnos z ženo, otroki, prijatelji … Zasvojenost nastopi takrat, ko ne morem več opravljati stvari, ki sem se jim zavezal. O prekomerni uporabi pa govorimo, ko sem zaradi pornografije pri nekaterih stvareh slabši, kot bi lahko bil brez tega.

Katerim posledicam zasvojenosti s pornografijo ste bili priča?
Na področju družine v Sloveniji poznam ogromno primerov. Med moškimi je porast erektilne disfunkcije v zelo veliko primerih pogojen psihološko. Večkrat je glavni vzrok za diagnozo prav pornografija. Moški lahko v eni uri gleda na stotine žensk. Ko pride do spolnega odnosa z ženo, ne doživi vzburjenja, ne pride do erekcije. Številni moški lahko postajajo neplodni, kar je tudi fiziološko-psihološko pogojeno.

Druga problematika so ločitve oziroma varanje. Pri pornografiji je enako kot pri vsaki zasvojenosti. Če želiš enak “šus”, potrebuješ večjo količino. V pornografiji to pomeni ali več časa ali bolj izrazito vsebino. Torej ali bolj bizarne prizore ali resničnost iskanja afer, masaž z erotično vsebino. Ko pride to na plano, velikokrat vpliva na zakon.

Glede problematike dela v službi je iz tujine znanih precej zgodb. Ljudje so postali spolni prestopniki, na primer zaradi pedofilije, posedovanja otroške pornografije in podobno.

web 3 benjamin tomazic
BERNARDKA RUPNIK | BELA KAVA

Kako je s tehnološkimi pomagali?
Obstajajo različni načini zaklepanja naprav, aplikacij. V dobi sodobne tehnologije dobivamo tudi v Sloveniji poročila, kako tudi osnovnošolci vdrejo v sistem in tovrstne vsebine gledajo na šolskih napravah med poukom, v garderobah, ekskurzijah. Miselnost je taka, da je to nekaj običajnega. Samo tehnika ni nikoli dovolj. Najpomembnejši je odnos.

Zelo spodbujamo, da si oseba, ki želi priti iz tega, poišče mentorja. Nekoga, ki je že prehodil to pot, ima celostno sliko, da lahko pomaga drugim. Ali spremljevalca, ki to osebo podpira, se nanjo spomni v molitvi. Gre za osebi, ki poznata druga drugo in vesta, kdaj druga stran potrebuje klic, podporo. Najhujše zasvojenosti pa seveda potrebujejo terapevtsko pomoč.

Kako pa je mogoče stisko prepoznati vnaprej, da ne pridemo do faze, ko jo “rešujemo” z golimi podobami?
V to smer razmišljamo tudi pri Inštitutu Integrum, poskušamo si bolj prizadevati za preventivo. V obdobju do 22. leta ali še dlje prefrontalni korteks (področje možganov, ki zrelost doseže v zgodnji odrasli dobi, op. a.) še ni razvit. Vse, kar povzroča zasvojenost, ima tako do njih veliko hitrejši dostop. Če pogledamo statistiko: osebe, ki pozneje padejo v zasvojenost, začnejo pornografijo gledati že okrog devetega leta. A do štiridesetega ponavadi ne poiščejo izhoda.

Dobro je, da se otrok čim prej sreča z zdravo spolno vzgojo. Ne le zaradi pornografije, ampak tudi pedofilije, vrstniških zlorab. Čeprav nam je staršem neprijetno in pogovorov o teh vsebinah sami nismo dobili na odprti ravni, priporočam, da te pogovore začnemo čim prej.

WEB 3 BENJAMIN TOMAŽIČ
OSEBNI ARHIV
Benjamin Tomažič je mož in oče dveh otrok.

Pomembno je, da se trudimo iti iz cone udobja in občutka neznanja ter da že majhnim otrokom spregovorimo o intimnosti. Seveda je treba biti pazljiv, da ne bi povzročili gnusa, sramu ali česa podobnega. V današnji družbi je večja verjetnost, da bo na tem področju otrok dobil rane, če se izognemo tovrstnim pogovorom, kot da jih bo dobil ob pogovorih. Okrog osmega, devetega leta se že veliko otrok sreča s temi vsebinami. Nanje niso pripravljeni. Nimajo občutka, da bi se lahko doma o tem pogovarjali, priznali svojo stisko.

Kako naj starši pristopimo?
Povemo jim, da niso oni krivi, če so videli kakšne neprimerne vsebine, in da je normalno, da jih je takšno gledanje vznemirilo. Dobro je, da se o tem lahko pogovorijo, da jih sprejemamo. Neprimerne vsebine, ki jih gledamo, imajo določene posledice, ki pustijo rane v naših mislih in duši. Zelo dobrodošlo je, da tudi starši pokažemo, da smo morda na teh področjih ranljivi, da se soočamo z izzivi. S tem otroku pomagamo iz začaranega kroga sramu.

Glede preventive imamo seminarje za starše in pedagoške delavce, tudi dokumentarni film, ki celostno predstavi realno sliko. Po drugi strani predstavi sliko, kakšen odnos imamo na primer starši do telefona, kako kredibilen zgled otrokom smo.  

Prizori v pornografskih filmih so praviloma izrazito brutalni, nasilni. Zakaj “padamo” na podobe, ki so tako očitna igra, ki so tako daleč od resničnosti?
Raziskava izpred štirih let govori o tem, da občinstvo pri pornografiji najbolj pritegnejo dominantni, v večini primerov nasilni prizori. Zakaj prihaja do tega, ni popolnoma jasno.

S psihološkega vidika pogledi kažejo v dve smeri. Pri stvari, ki nas navdaja z ugodjem in nato pušča prazne, prva stopnja uporabe hitro zvodeni. Če je nekdo prevzet ob prizorih “običajne” spolnosti, mu to hitro postane premalo. Išče naprej, tako naraščajo prizori prekomernega nasilja. To je v pornografskih videih prevladujoče.

PORNHUB
Shutterstock | Stenko Vlad

Tako se dogodi, da fant dekle pelje na zmenek in jo začne daviti. Vem za primer, ko so morali posredovati policisti. Ko so ga vprašali, kaj mu ni jasno, je iskreno odvrnil: “A ni to tisto, kar si ženske dejansko želijo?” Vsaka stvar, ki jo v življenju vidijo ali jo začutimo, gre skozi naše možgane, se nam vtisne v spomin tako ali drugače in sooblikuje naš pogled na življenje. Postane del naš realnosti vsaj v domišljijskem svetu.

Razkorak med igro in stvarnostjo je velik. Kakšne so lahko posledice?
Nek znani pornoigralec je dejal, da tako ali tako vsi vemo, da domača spolnost ni takšna kot v filmih. Doma imaš seks na hitro ali ga ni več tednov, nikoli ni tako kot v filmih! Pri večini ljudi, ki gledajo pornografijo, pa se ustvarjajo pričakovanja, da naj bi bilo tako tudi doma. Tu prihaja do težkih zgodb. Nekatere žene, partnerice pripovedujejo, da raje, kot da bi podlegle takemu načinu, pustijo moža, da gleda pornografijo ali gre h kaki prostitutki.

Drugi vidik je negativna feminizacija družbe. Govorim o moškem, ki se boji prevzeti odgovornost, odločnost, jasnost. Še vedno pa nosi v sebi hrepenenje po tem, da bi bil voditelj. Ženska si želi močnega moškega, alfa samca. Nasilni prizori so odgovor na to, seveda v zelo sprevrženi obliki. 

Razmere izolacije pomenijo še plodnejšo zemljo za zakonski konflikt. Kako se jim izogniti?
Bolj tesno smo skupaj, večja verjetnost je, da se bo zgodila kakšna stvar, ki nas bo zbodla ali nam otežila skupno bivanje. Splošna smernica je, da spregovorimo iskreno, iz sebe, da slišimo drugega in da smo pripravljeni stopiti z njim na pot spreminjanja. Ob zavedanju, da je to zelo dolgotrajen proces.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.