Letošnji velikonočni prazniki bodo drugačni kot vsi, ki smo jih praznovali doslej. Ker pri obredih ne bomo mogli prisostvovati v cerkvi, si bomo slavnostno vzdušje pripravili kar doma, v krogu družin. O tem, kako praznovati in kako poskrbeti, da bodo dnevi res lepi in napolnjeni s prazničnim vzdušjem, smo poklepetali z Mojco Sojar, voditeljico Šole za dame, ki skupaj z dvema gospema pripravlja tečaje in delavnice osebne uglajenosti in urejenosti za vse starosti in interese.
Preberite še:
Velika noč, kakršne še ni bilo. Škofje podali natančna navodila
Kako lahko v teh dneh poskrbimo za to, da si doma pričaramo pravo velikonočno vzdušje? Kaj predlagate za veliki četrtek?
Dnevi, ki so pred nami, prinašajo močno simboliko, zato ne bo težko z malo ustvarjalnosti in pomoči (ki jo najdemo na vsakem kliku) pripraviti vsaj dela praznovanja, ki bo drugačno od prejšnjega.
Za veliki četrtek bo prav, če tudi doma z otroki postavimo oltar, na katerega položimo podobno posodje, kot ga ima duhovnik, pa križ in dve svečki. Zelo je dobrodošlo, če se bo med otroki našel kdo, ki se bo želel igrati mašo in na ta način prek igre podoživeti ta obred.
Če imate prijatelja ali sorodnika duhovnika, mu ta dan poveste, kako ste veseli, da se je odločil za duhovništvo. Enako tudi domačemu župniku in kaplanu … Umivanje nog – lahko presenetimo koga od domačih z dejanjem, ki ga ne bi pričakovali od nas – vesela bosta oba!
Pripravimo si lahko kruhke za “pashalno večerjo” ali podpepelnike tako, da zamesimo 250 gramov moke, 40 gramov masla, 1,5 decilitra mleka, 1 žličko sladkorja in 1 žličko soli. Zavijemo v prozorno folijo in za eno uro postavimo v hladilnik. Testo razdelimo na 8 hlebčkov, jih tanko razvaljamo, da imajo premer 10 centimetrov in pečemo 6–8 minut na 190 stopinjah.
Če je morda ostalo še kaj neočiščenega in nepospravljenega, pa je to tudi zadnji dan, ko to še opravimo.
Preberite še:
Kako so prvi kristjani praznovali zadnje dni velikega tedna
Kako pa naj se znajdemo na veliki petek?
Veliki petek je dan za pasijon, ki ga lahko preberemo po vlogah. Oltar iz prejšnjega dne pospravimo ali pokrijemo, lahko pogledamo kakšen film, muzikal ali risanko, ki govori o Jezusovem trpljenju. To so resne stvari, ki jih za večje otroke ni treba olepševati ali omiliti, mlajšim pa povemo le toliko, kot vprašajo. Vsekakor pa naj bo poudarek na veliki noči in vstajenju!
Sledi seveda velika sobota, ki je že po tradiciji dan, ko pripravljamo velikonočna jedila. Potico in kruh spečemo že kakšen dan prej, da ne bo v kuhinji preveč gneče ob različnih kuharsko-ustvarjalnih vnemah. Pripravljena jedila postavimo na mizo, pogrnjeno s prtom, ali pa jih damo v košaro, kot bi jih nesli k običajnemu blagoslovu.
Preberite še:
Velika noč za otroke: kako se pogovarjati o Jezusovem trpljenju in vstajenju
Kaj svetujete, kako konkretno poskrbeti za to, da bo velika noč drugačen dan, celo drugačna nedelja od vseh ostalih? Da ne bo to samo še en dan, ki ga presedimo na kavču v trenirkah?
Vstanimo dovolj zgodaj (pri majhnih otrocih to verjetno ne bo težko), da bomo lahko sledili prenosu svečane svete maše po televiziji ali radiu. Če bodo otroci nemirni, nič hudega, imeli so že tri dni priprave. Oblečemo se tako, kot bi šli k maši v cerkev – tudi če bo veliko vprašanj, zakaj je to potrebno.
Tako oblečeni sedemo tudi k velikonočnemu zajtrku, ki pa naj bo res najpomembnejši obed v vsem letu. Za pripravo mize in pogrinjka obstaja veliko nasvetov na spletu, gotovo pa ima vsaka družina dovolj domišljije, da si bo pripravila čisto svojega. Na plano z vsemi “boljšimi” krožniki, kozarci in priborom, ki se prašijo v omarah vse leto. Tudi če se kakšen okruši ali razbije, bo vredno – saj vendar praznujemo veselje vstalega življenja, ne smrti kozarca. 🙂
Na velikonočni ponedeljek smo bili vajeni iti “v Emavs”, na obisk k sorodnikom, prijateljem … Kaj lahko v tem času, ko se ne smemo družiti, naredimo za to, da bomo vseeno imeli nekaj tega “Emavsa”, pa čeprav ne v obliki obiskov?
Že na veliko soboto, ko bomo pripravljali velikonočna jedila, pomislimo na ponedeljek. Pripravimo velikonočni žegen za svoje drage, ki jih lahko dosežemo, ne da bi kršili uredbo izolacije. V navadno vrečko v prtiček z velikonočnim motivom zavijemo pirh, majhno potičko, piškot, kakšno sadje, seveda obvezen čokoladni pirhek in okrasimo z voščilom ter pentljo. Če darilca dostavimo do vrat ter jih izročimo brez stika, ob tem pa na primerni razdalji še malce poklepetamo, bo za nas to “Emavs”.
Preberite še:
Malo drugačna velikonočna jed: polnjen velikonočni kruh
Kako našim najmlajšim približati veselje velike noči brez klasičnega urnika obredov v cerkvi?
Ob vsem, kar je bilo že zgoraj zapisano, je pomembno, da se odrasli vse te dni vedemo svečano, saj bomo mi v družinah duhovnikovi namestniki. Iz tega ne delajmo “teatra”, ampak podarimo sebi in otrokom iskreno doživljanje najpomembnejših praznikov naše vere. In otroci bodo to začutili.
Kakšen je po vašem mnenju pomen lepih odnosov v času praznikov, še zlasti morda letos, ko smo v karanteni in so odnosi toliko bolj v ospredju?
Bonton v vsej njegovi razsežnosti in niansah je ravno to, kar vsak dan karantene potrebujemo – pozorno vedenje do sebe in drugih. Primerno, pravo oziroma lepo vedenje daje zagotovilo, da ne bomo prestopili meje, kjer oblasti nima več ljubezen, ampak nekaj drugega …
S hvaležnostjo opazujmo pomlad, ki nam vsak dan bolj kipeče govori, da se življenja ne da ustaviti! Tak naj bo naš pogled v vstajenjskem jutru, pa čeprav bomo vstalega Zveličarja spremljali samo prek medijev.
Preberite še:
Križev pot s koronavirusom. “Nobena bolečina nima zadnje besede”
Preberite še:
Malo drugačna velikonočna jed: polnjen velikonočni kruh
Preberite še:
Vatikanski muzeji so zaprti. A vanje lahko kljub temu vstopite kar iz svoje dnevne sobe
