Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Oprostila sem človeku, ki je povzročil smrt mojega edinega sina”

Deli

Pismo, ki ga je prejela v Medžugorju, ji je pomagalo, da je naredila korak naprej v procesu žalovanja

Po smrti njenega edinega sina Elijaha je Minerva Tannouri več let živela z globoko bolečino. S sinom sta si bila zelo blizu in imela ga je neizmerno rada.

“Izguba mojega sina je bila največja tragedija, ki se mi je zgodila. Bil je star komaj 21 let, umrl pa je v prometni nesreči, ki jo je povzročil voznik tovornjaka na poti v Bejrut,” pojasni Minerva.

Od šoka omedlela

Ko ji je mož povedal, kaj se je zgodilo, je Minerva od šoka omedlela. Njen edini sin, za katerega sta se z možem trudila kar sedem let, je umrl. “Takrat se je začela moja pot trpljenja.”

Kljub bolečini se je odločila, da bo sinu pripravila lep pogreb. “Bila sem omamljena zaradi pomirjeval. Elijahovo zadnje slovo je bilo kot poroka, saj so poskrbeli za vsako malenkost. Vse smo okrasili z rožami, naročili najboljše jedi, najeli pevski zbor,” pripoveduje Minerva.

A zanjo je bil pogreb njena največja nočna mora. “Ves čas sem mu govorila: ‘Odpusti mi, sin moj, če sem te kdaj zanemarila ali osramotila.’ Prosila sem ga odpuščanja in ga nato poljubila. Nisem mogla verjeti, da se ta tragedija resnično odvija. Mislila sem, da sanjam. Da je to nočna mora, iz katere se bom zbudila.”

Po sedmih letih še vedno v črnini

Čas je mineval, bolečina pa ni postala nič manjša. “Sedem let je minilo, jaz pa sem se še vedno utapljala v solzah, žalosti in bolečini. Čeprav sem odpustila človeku, ki je povzročil njegovo smrt, sem se izolirala od ostalih ljudi,” je pojasnila Minerva.

Vse se je spremenilo, ko je Minerva skupaj s prijateljico odšla v Medžugorje. Na romanju je Minerva Marijo prosila za znamenje.

“Če je moj sin ob tebi, bom nehala nositi črna oblačila po več kot sedmih letih žalovanja in žalosti.”

“Kmalu zatem sem prejela pismo, ki je bilo potisnjeno pod vrata moje spalnice. V tistem trenutku me je preplavil mir, saj sem dobila znamenje, da Gospod posluša moje želje. Sporočilo v pismu je bilo glavni razlog, da sem lahko storila korak naprej v procesu žalovanja in spet zaživela v veselju.”

Kaj je pisalo v pismu?

Draga Minerva,

zelo dobro razumem tvojo žalost, saj si izkusila enako bolečino kot jaz, ko je bil moj sin križan in je nato vstal. Zato ti dajem moč, da nadaljuješ svoje življenje. Zelo si mi draga in nenadomestljiva v življenju mnogih ljudi. Tema te je premagovala sedem let. Ne pozabi, da je številka sedem številka zmage. To potovanje ti bo pomagalo, da se boš znova rodila in boš znova lahko nosila bela oblačila, ki so znamenje vstajenja. Moje čisto srce te bo spremljalo na vseh poteh življenja. Razumem tvojo bolečino, zato bom vedno ob tebi.

Podpis pa: To sporočilo je napisala oseba, ki te ima rada.

Minervo je pismo ganilo in ji spremenilo življenje. Občutila je namreč, da ni sama.

Pozneje je bila sicer razkrita tudi avtorica tega pisma. Šlo je za žensko, ki se je prav tako udeležila romanja in s katero se je Minerva spoprijateljila.

“Povedala sem ji, da je bilo njeno pismo znamenje iz nebes in odgovor na moja vprašanja. Bila sem prepričana, da je moj sin v nebesih in da mi Gospod daje moč, da nosim svoj križ.”

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Barbara Oprčkal.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.