V nedeljo se je vesoljna Cerkev veselila Gospodovega vstajenja. Zakaj z otroki ne bi razmislili o pomenu velikonočnega časa, saj velika noč ne traja le en dan, temveč celih 50 dni, vse do binkošti. Nekaj nasvetov, da boste doma znali ostati v vstajenjski luči in se prepustili vstalemu JezusuPo postnem času velika noč predstavlja vrhunec … Kaj pa potem? Ali je spet vse tako, kot je bilo pred postom? Je naše duhovno življenje z menjavo barv v liturgičnem letu podobno vrtoglavemu toboganu z visokimi vzponi in padci? Mar ne gre bolj za nenehno počasno vzpenjanje? Kakšen smisel ima post, če v našem življenju ni drugega kot ‘nekaj vmes’? Kakšen pomen ima spreobrnjenje, h kateremu smo bili med postom povabljeni, če ne traja dlje kot do velike noči in potem spet čaka naslednjo pepelnično sredo?
Pogosto med postom otroke spodbujamo k napredku, potem pa … nič več ali nič bolj kot pred tem. Doživet veliki teden, ki se konča z velikonočno nedeljo, kot bi bili dnevi po veliki noči manj pomembni od tistih prej.
Tu je nekaj nasvetov, kako z otroki ohranjati plamen ves velikonočni čas.
Preberite še:
Ne, velike noči še ni konec. Tu je 10 stvari, ki jih morate narediti
Zakaj ne bi nadaljevali postnih sklepov?
Spomnimo se naših postnih sklepov. Tistih, ki smo jih sprejeli kot družina in svojih osebnih. Skromno in s pomočjo Božjega usmiljenja smo napredovali v molitvi, odrekanju, ljubezni do Boga ter do naših bratov in sester. Kaj konkretno lahko naredimo, da bi ta napredek utrdili, da ne bi upadel kakor zračnica, ki poči? Spodbudimo otroke, naj o tem zares razmišljajo, a hkrati bodimo jasni: postni čas je postni čas in velikonočni čas ni več postni čas. Nadaljevati postni napredek ne pomeni nadaljevati postne pokore. To je pomembno poudariti, saj je najbolj izrazita značilnost posta prav odrekanje. In kar najbolj razveseli ob veliki noči, so bonboni in čokoladice.
Bolj kot bomo znali otrokom približati, da post ni le odpoved sladkarijam, lažje bodo doumeli, zakaj je dobro, da se njihov trud podaljša še v velikonočni čas. Če smo post predstavili kot čas milosti, v katerem smo povabljeni, da damo Bogu več časa in prostora v našem življenju, bodo otroci razumeli, da tega prostora Bogu potem ne morejo kar “skrčiti”, kot bi ga postavljali pred vrata.
Preberite še:
Naj vas nagovori 12 čudovitih misli o veliki noči
Prepustiti se vstalemu Jezusu
Velikonočni čas je povabilo, da zapustimo svoj hlad, svoje strahove in tesnobo, da postanemo smeli. Ničesar se nam ni treba bati, saj je Jezus premagal zlo in smrt. Postni čas nas je pripravil na to, da se odpremo Božjemu veselju. Velikonočni čas je priložnost, da vse to veselje privre na dan. Seveda naše vsakodnevne skrbi (negotovo finančno stanje, šolski neuspeh, bolezni …) zato ne bodo izginile, kot bi jih odpravili s čarobno paličico. Velika noč nam lahko, če se potrudimo, prinese nov pogled, da bomo vse preizkušnje doživeli drugače, jih videli v novi luči.
Več miru: Jezus je premagal zlo, danes in za vekomaj. Več umirjenosti: Bog je potrpežljiv, naj se nam ne mudi do zmage, ta bo prišla ob svojem času. Ko smo deležni vstajenja, skrbem ne pustimo, da nas posrkajo vase, ne pritožujemo se nad svojo usodo in se ne potapljamo vedno znova v razočaranje in žalost. Otrokom pomagajmo razumeti, kaj pomeni, da se zaupno prepustimo vstalemu Jezusu, in kako lahko to uresničimo.
Avtorica prispevka je Christine Ponsard.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Naučila sem se, da moraš biti vedno ponosen na to, od kod prihajaš”
Preberite še:
7 manj znanih svetnikov, ki so bili zdravstveni delavci
Preberite še:
Vama je zmanjkalo idej za zmenke? Tu jih je nekaj
