Sv. Terezija Deteta Jezusa nas spodbuja, naj zaupamo v Božje usmiljenje, posebej takrat, ko Bogu nismo zvestiZaupanje v Boga je ena izmed prvih stvari, ki jih izgubimo, ko življenje postane resnično težko in nam ne uspeva ohranjati zvestobe Bogu. Opazujemo svoje življenje in razmišljamo: “Kje si, Bog?” ali “Tega ne zmorem.” Vse skupaj je še bolj izrazito, ko naša volja oslabi in podležemo različnim skušnjavam.
Preberite še:
Ste siti karantene? Naredite tole kratko vajo
Očetovo naročje
Sv. Terezija Deteta Jezusa nas spodbuja, naj se v takšnem obdobju kot majhni otroci zatečemo v naročje nebeškega Očeta.
Otrok, ki je grešil, se zateče v očetovo naročje in mu pove, kako mu je hudo, da ga je užalil, pove mu, da ga ima rad in da bo to dokazal tako, da bo odslej priden in ubogljiv … Nato pa, če otrok očeta prosi, naj ga kaznuje s poljubom, se mu zdi, da srečni oče ne bi mogel zatrditi svojega srca pred sinovskim zaupanjem lastnega otroka, saj dobro pozna njegovo iskrenost in ljubezen.
Preberite še:
Vse je znotraj usmiljenega Očkovega objema
Takšno dejanje zahteva globoko zaupanje v Boga; ne smemo ga videti kot maščevalnega starša, ki brez potrebe kaznuje svoje otroke, temveč kot ljubečega usmiljenega Očeta, ki nas je pripravljen sprejeti in zaceliti naše rane.
Jezusov objem
Sv. Terezija o tem govori iz lastnih izkušenj, saj je svoji sestri iskreno priznala, da ni popolna.
Bojim se, da nisem izrekla tistega, kar bi morala; morda si boš mislila, da vedno storim to, kar rečem. Oh, ne! Nisem vedno zvesta, toda nikoli ne obupam; z vsem svojim bitjem se zatečem v Jezusov objem. Drobna kapljica rose prodre globoko v cvetno čašo poljske cvetlice in tam znova najde vse, kar je izgubila, in še več.
Podoba otroka, ki se zateče v Jezusovo naročje in mu dovoli, da ga sprejme v svoj objem, je bila Terezijina najljubša upodobitev Božjega usmiljenja. K njej se pogosto vrača v svojih zapisih in ljudi spodbuja, naj imajo podobno zaupanje v Boga.
Preberite še:
Ali Bog tudi “hudo kaznuje”?
Ko življenje postane neusmiljeno in pademo ali pa začnemo dvomiti o Božji dobroti, je najbolje, če se zatečemo v Njegovo naročje. Za to pa potrebujemo sinovsko srce, ki se ne boji Božje jeze, temveč zaupa v Njegovo usmiljeno ljubezen.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kaj pa Sveto pismo pravi o covidu-19?
Preberite še:
Skrivnost sv. Hildegarde, kako se zdravo prehranjevati
Preberite še:
Mamica četverčkov: Bog naju je pustil čakati, da sva bolj dozorela in se še bolj povezala
