Bog je brezčasen in ko se odloči, da bodo nebesa posegla v naš svet, ima to posledice za vse večne čase
Praznik fatimske Matere Božje je 13. maj. Na ta dan se spominjamo prvega od številnih prikazanj Marije trem fatimskim pastirčkom leta 1917.
Cerkev je iz fatimskih prikazovanj pridobila nekaj dragocenih naukov, ki jih svet mora poznati.
Preberite še:
“Čas, ki ga preživimo na peš romanju, je v bistvu prestiž, ki si ga človek nameni sam zase”
Fatima nenehno zahteva, da jo upoštevamo
Ob Fatimi običajno pomislim na stare časopisne izrezke o sončnem čudežu, na zrnate fotografije namrščenih pastirčkov, ki stojijo ob razmajani hiši, in na podobico, ki jo je moja babica hranila na svoji nočni omarici poleg rožnega venca.
Toda kar se je zgodilo v Fatimi na Portugalskem, se v življenju Cerkve vse bolj uveljavlja.
Papež Janez Pavel II. se je fatimski Mariji zahvalil, da ga je ob atentatu leta 1981 ohranila pri življenju; Cerkev je leta 2000 razkrila tretjo fatimsko skrivnost; papež Frančišek je leta 2017 dva od fatimskih vidcev razglasil za svetnika in s tem zgled za vesoljno Cerkev; sv. Jacinta in Frančišek Marto sta umrla med epidemijo španske gripe leta 1919 oz. 1920 — natančno 100 let pred epidemijo koronavirusa, ki je zaustavila naš svet.
Bog je v resnici brezčasen in ko se odloči, da bodo nebesa posegla v naš svet, ima to posledice za vse večne čase.
Preberite še:
Močne Marijine besede v Fatimi
Zvestoba je pomembnejša od blaginje
Mati Božja se je prikazala trem pastirčkom, ki so živeli v slabših pogojih, kot si jih sploh lahko predstavljamo. Sv. Jacinta in Frančišek Marto ter sv. Lucija dos Santos so živeli brez centralnega ogrevanja (in brez sodobnih sanitarij), brez ustrezne zdravstvene oskrbe (penicilina še niso odkrili) ter v zelo negotovih gospodarskih (in političnih) razmerah.
Toda ko se jim je prikazala Marija, jim ni dala nobene od teh stvari. Prosila jih je, naj resnično vsak dan molijo rožni venec in “prenašajo vse trpljenje, ki jim ga pošilja Bog — v zadoščenje za grehe, ki ga žalijo, ter za spreobrnjenje grešnikov”. Med epidemijo leta 2020 nas je veliko zelo zaskrbljenih za svoje zdravje in zdravje našega gospodarstva. In prav je tako! Toda fatimska Marija nas nežno opominja, naj bomo še bolj zaskrbljeni zaradi svoje (ne)zvestobe Bogu.
Vojna je podoba (in posledica) greha
Nekega groznega julijskega dne so bili pastirčki deležni ostrega nauka o stvarnosti življenja: Marija jim je pokazala, kakšen je pekel, in jih opozorila, da bo prišlo do vojne, če se grešniki ne bodo spokorili.
Dejstvo je, da smo ljudje ustvarjeni po Božji podobi, in ko ne spoštujemo drug drugega (ali samih sebe), smo nespoštljivi do Boga. In ker greh rodi še več greha (Greh povzroči, da postane greh privlačen; s ponavljanjem istih dejanj nastane grešljivost, tj. trajna nagnjenost h grehu iste vrste. Posledica so zla nagnjenja, ki zamračijo vest in pokvarijo konkretno ocenjevanje dobrega in zlega. Tako greh teži za tem, da bi se ponavljal in krepil, vendar pa ne more uničiti nravnega čuta prav do njegove korenine. KKC 1865), ne traja prav dolgo, preden greh obrodi strahovit spor.
Prekletstvo je končni rezultat našega nasprotovanja Božji podobi – toda odmeve pekla lahko slišimo v vsakem sporu, vključno z domačim nasiljem in rasnim sovraštvom.
Preberite še:
Ali je Fatimska Mati Božja napovedala konec časov?
Bog hrepeni po nas
O Fatimi zlahka dobimo zgrešeno podobo. Otroci slišijo, kako “zelo smo razžalili Boga”, ki si zdaj želi le še “Pokore! Pokore! Pokore!”
Toda le pomislite, zakaj je morda res tako.
Ko mati vidi, da otrok ne spoštuje svojega očeta in uničuje stvari, ki mu jih je ta podaril, bi morala reči natančno to, kar je Fatimska Marija rekla svetu leta 1917. Njihovo ravnanje ni zgolj neposlušnost, temveč pretresljivo zavračanje ljubezni.
Če nas Bog ne bi imel rad, bi se nas otresel tako, da bi poskrbel za naše samouničenje. Toda Bog hrepeni po naši ljubezni, zato nas njegova Mati spodbuja, naj se vrnemo k njemu.
Preberite še:
Zakaj je v sedanjem času toliko Marijinih prikazovanj?
Družinska molitev lahko preoblikuje svet
“Otroci lahko spremenijo svet,” je spodbuda, ki sem jo zapisal v fatimskem priročniku z naslovom Holy Heroes (Sveti junaki, op. prev.). Otroci to nagonsko vedo, vendar ta ista stvar pogosto vodi v zgrešeno delovanje.
Otroci ne bodo spremenili sveta s svojim svetovanjem politiki ali s pritiskom na vrstnike ali pa z močjo lastnega pričevanja, ne glede na to, kako učinkovite so lahko te stvari. Svet bodo spremenili s tremi napotki iz Fatime: v molitvi iščimo Božjo tolažbo, grešnike spreobračajmo s svojimi žrtvami (zadoščevanjem), izročajmo se Jezusu prek Marije v molitvi rožnega venca.
Fatimski otroci so svet na ta način pravzaprav že preoblikovali. Molitev, ki so jo dodali rožnemu vencu, je zaustavila širjenje komunizma, njihov zgled je cele rodove katoličanov privedel do darovanja za bližnjega in po vsem svetu so zanetili revolucijo posvetitev Mariji.
Praznik fatimske Matere Božje je uvrščen v cerkveni koledar, da ne bi pozabili, kako njihovo delo še ni končano.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
“Prejela sva globok mir, notranje veselje, da je Rožle res pri Bogu, da je srečen v nebesih”
Preberite še:
Pozabljen kraj v Benečiji, kjer se je prikazovala Marija in govorila slovensko
Preberite še:
Andrea Bocelli v Fatimi: Tu je vsak dih molitev
