Bog nam pogosto govori, a ga ne slišimo. Včasih zato, ker “pustimo, da nas svet nosi sem ter tja in nehamo misliti na edino stvar, ki je zares pomembna,” kot je govoril sveti Arški župnik, včasih pa zato, ker pričakujemo, da nas bo Bog nagovoril na točno določen način in ne kako drugače.
Bodimo kakor Elija, ki je pričakoval, da mu bo Bog spregovoril skozi vihar, potres ali ogenj; postavimo se pred Gospoda, ki govori “z glasom rahlega šepeta”. (1 Kr 19,11-13) Zato moramo biti pripravljeni in pozorni. Ko jih čez dan ali pred pomembno odločitvijo nekajkrat ponovimo, nam ti stavki pomagajo, da se postavimo pred Boga, mu prisluhnemo ter se prepustimo njegovi pobudi.
Preberite še:
Jezus vedno kliče in pošilja. Tudi danes
“Glej, dekla sem Gospodova!”
“Glej, Gospodova služabnica sem,” (Lk 1,38) odgovori Devica Marija angelu Gabrijelu, ko ji pride oznanit, da bo postala Jezusova mati. Kdo bi nas lahko bolje kot Marija uvedel v to, kako Bogu pustiti, da popolnoma razpolaga z našim srcem? Kdo nas lahko bolje kot Marija nauči ponižnosti, ki je potrebna za to, da sprejmemo, da Bog ve bolje od nas, kaj je za nas v resnici dobro. V znamenje popolnega zaupanja v Boga nadaljuje: “Zgôdi se mi po tvoji besedi.” Vzor vsakomur, ki si želi spolnjevati Božjo voljo.
“Kaj naj naredim, Gospod?”
“Kaj naj naredim, Gospod?” (Apd 22,10) To vprašanje postavi sveti Pavel Gospodu, ko na poti v Damask doživi spreobrnjenje. Zaradi “močne luči” in “glasu” je v trenutku prenehal preganjati kristjane. Zgodba dobro pokaže, da ni nikoli prepozno, da bi se obrnili h Gospodu, čeprav smo bili prej na nasprotni poti od tiste, ki nam jo Bog ponuja.
Preberite še:
Kako ugotoviti, kaj je Božja volja?
“Uči me izpolnjevati tvojo voljo, saj si ti moj Bog”
Tako poje psalmist (Ps 143,10) in nas vabi, da postanemo Gospodovi služabniki, da bi nas On lahko bolje vodil. “Daj mi spoznati pot, po kateri naj hodim.” To pomeni, da se moramo odpovedati vsaki obliki nadzorovanja svojega življenja, na stran postaviti lastne želje, da bi lahko pustili prosto pot Božji volji.
“Moj Bog, ljubim te!”
To so bile 30. septembra 1897 zadnje besede svete Terezije Deteta Jezusa, ob pogledu na Križanega, ki ga je držala v rokah. Bilo ji je 24 let. “Zadnje svetničine besede so ključ vsega njenega nauka, njene razlage evangelija,” je povedal papež Benedikt XVI. pri splošni avdienci 6. aprila 2011. “To dejanje ljubezni je bilo kot utripanje njenega srca.” Kaj, ko bi kakor ona, ki je našla “malo pot” neposredno do Očeta, tudi mi ta stavek vtkali v utrip naše duše?
Preberite še:
Bog sprašuje: “Verjameš, da te imam rad?” Mi pa bi odgovorili …
“Jezus, vate zaupam!”
Te besede so zapisane na podobi križanega in poveličanega Kristusa, ki jih je Gospod sam naročil sveti Favstini. Napravil jo je za apostola Božjega usmiljenja in ji naročil, naj si v dnevnik začne zapisovati vse, kar ji razodeva, kar je od l. 1934 naprej tudi delala: “Ljudem izročam posodo, s katero naj prihajajo po milosti k izviru usmiljenja. Posoda je ta podoba z napisom: Jezus, vate zaupam.”
Poljski redovnici je zaupal tudi naslednje besede: “Človeštvo ne bo našlo miru, dokler se z zaupanjem ne obrne k mojemu usmiljenju.” Ko izgovarjamo te besede, verujemo v neskončno Božje usmiljenje.
“Moj Bog, vsega se ti darujem!”
Tako je govoril sveti Alfonz Marija Liguori, ki je ljubil Kristusa in si je želel nenehne in intimne združitve z njim. V želji po duhovnem občestvu z Njim je takole molil: “Ljubim Te bolj kot vse na svetu in želim si, da vstopiš v mojo dušo. Ker Te ne morem zakramentalno sprejeti v svoje srce, pridi vanj vsaj duhovno. Objemam Te, kot bi bil že prišel in s tabo se ves združujem. Ne dopusti, da bi kdaj moral trpeti nesrečo, da bi se moral ločiti od tebe.” Za tega cerkvenega učitelja in zavetnika spovednikov k sreči vodi zgolj popolna daritev sebe.
Preberite še:
Umirite se, tako da Bogu darujete svoje skrbi
“Zgodi se tvoja volja”
Besede iz očenaša, ki jih Jezus naroči svojim učencem (Mt 6,10), povzemajo Kristusovo držo zaupanja v Božjo voljo “kakor v nebesih, tako na zemlji”. Koristen napotek zlasti v luči dejstva, da je kristjanom izpolnjevanje Božje volje tudi obljuba veselja in radosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
Zlata palma za film o Petru Opeki
Preberite še:
Poživljajoč napitek iz kave, ki so ga navdihnili katoliški menihi iz 16. stoletja
Preberite še:
Tadej Pogačar, mladi šampion s podeželja: “Ostajam enak, kot sem bil v domači ekipi”
