Vprašanje bralke:
Večkrat me kakšen mlajši človek vpraša, kdaj in zakaj zvoni, pa mu tega ne znam natančno povedati. Prosim vas, če lahko razložite, ob katerih urah (dnevni čas) in ob kakšnih priložnostih (delovnik, nedelja, prazniki, pogrebi …) zvoni v cerkvi? Verjetno ima tudi vsako zvonjenje nek pomen. Hvala za odgovor.
Zvonka Berlec, Kamnik
Preberite še:
Ali veste, zakaj na Šmarni gori zvoni že ob pol dvanajstih?
Odgovarja celjski upokojeni škof Stanislav Lipovšek
Spoštovana gospa Berlec!
Ob vašem vprašanju o pomenu zvonjenja mi je prišla na misel Slomškova pesem o večernem zvonjenju in seveda tudi mnoge druge cerkvene in svetne pesmi in melodije, ki opevajo vlogo in pomen zvonov, teh skrivnostnih spremljevalcev našega življenja, ki gotovo spadajo v kulturno dediščino človeštva. Krščanska in nekrščanska verstva jih poznajo kot znanilce bogoslužja in drugih pomembnih dogodkov. Kristjani jih uporabljamo vsaj od 6. stoletja, ko so ob cerkvah začeli zidati zvonike, kamor so nameščali zvonove.
Ko želimo odgovoriti na vaše vprašanje ter našteti temeljne načine in pomen zvonjenja, moramo upoštevati, da tu vlada izredna raznolikost, ko ima ne samo vsaka škofija, ampak tudi vsaka župnija in celo vsaka cerkev svoje običaje in načine zvonjenja. Kljub vsej raznolikosti lahko rečeno, da poznamo zvonjenje, ki vabi k molitvi in bogoslužju, zvonjenje ob smrti in pogrebu ter zvonjenje ob raznih pomembnih dogodkih, slovesnostih, obletnicah, pa tudi ob naravnih nesrečah in nevarnostih.
Preberite še:
Nadangel Mihael spektakularno poletel s piranskega zvonika
Angelovo češčenje
Vsak dan slišimo trojno zvonjenje, tako imenovano angelovo češčenje: zjutraj, opoldne in zvečer. Uvajali so ga že v srednjem veku, najprej zvečer (Večerni zvon, Večerni ave …) in zjutraj. Papež Kalist III. je leta 1456 ukazal, naj se zvoni tudi opoldne v zahvalo za zmago nad Turki pri Beogradu. Molitvi angelovega češčenja, ki se običajno moli pri trojnem zvonjenju, se zvečer doda očenaš za verne duše. Marsikje imajo poseben zvon, ki povabi k tej molitvi. Večerno zvonjenje se ravna po sončnem zahodu in je v Bogoslužnem koledarju določen čas za vse slovenske škofije.
Ponekod poznajo zvonjenje v petek ob 15. uri v spomin Jezusovega trpljenja in smrti, drugod poznajo zvonjenje v soboto ob 15. uri (ali pozneje), ki oznanja nedeljo – Gospodov dan.
Preberite še:
Kako so zvonovi prišli v cerkvene zvonike
Način zvonjenja je prilagojen vsaki župniji in je odvisen od urnika bogoslužja in števila zvonov.
Posebna oblika slovesnega zvonjenja je pritrkovanje (trjančenje), ki je slovenska posebnost in ima tudi bogata krajevno pogojena izročila in načine zvonjenja.
Ob smrti
Zvonjenje ob smrti in pogrebu je tudi zelo pomembno in ima svoje krajevne značilnosti, posebej tam, kjer imajo več zvonov in se z načinom zvonjenja sporoča, kdo je umrl: moški, ženska ali otrok. Poznamo tudi zvonjenje ob pomembnih slovesnostih in dogodkih, pa tudi ob naravnih nesrečah in nevarnostih. Strokovnjaki menijo, da bi bilo mogoče tudi znanstveno potrditi ljudsko prepričanje, da močno zvonjenje prežene točo.
Kakorkoli že, zvonovi imajo pomembno vlogo v našem življenju in tudi takrat, ko bomo, kot pravi bl. škof Slomšek, “šli v Očetovo hišo”. Takrat zvonovi, zvonite lepo …
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, št 32, letnik 69.
Preberite še:
Arheologi odkrili 1300 let staro cerkev v bližini gore Jezusovega spremenjenja
Preberite še:
Največja poljska cerkev, ki je tudi ena od osmih največjih cerkva v Evropi
Preberite še:
“Večina ljudi daruje svoje življenje svoji družini, otrokom, jaz pa ljudem tukaj”
