Ozaveščanje o vrednosti vsakega življenja in biti glas nerojenih otrok sta dve glavni dejavnosti Zavoda Živim, katerega vidna člena sta Darja in Franci Pečnik, zakonca in starša šestih otrok. K temu poslanstvu ju je vodila boleča izkušnja izgube sina Mateja, ki je umrl v 18. tednu nosečnosti.
V sklopu niza predavanj Zavoda Živim, ki se v času koronavirusa odvijajo na spletu, sta zakonca Pečnik spregovorila o teologiji telesa prek njunega zakona.
Ko je papež Janez Pavel II. kot prvi papež v zgodovini Cerkve javno spregovoril o spolnosti, je zanetil pravo revolucijo. “Govori o tem, da je spolnost tisti trenutek med moškim in žensko, ko si najbližje Bogu,” pripoveduje Darja. “Tudi v Svetem pismu piše, da je ženska zaklenjen vrt, zapečaten vrelec. Kar nam je namreč v življenju drago, ponavadi zaklenemo. Če želimo vstopiti v sobo nekoga drugega, vedno potrkamo. V nasprotnem primeru bi vstopili na silo, kar bi pomenilo, da lastnika tega prostora ne cenimo in si ga želimo vzeti na silo.”
Preberite še:
Kaj Sveto pismo v resnici pravi o spolnosti
Odraščanje in odkrivanje poklicanosti
Darja prihaja iz družine s tremi otroki, kjer se niso veliko pogovarjali. “Naučila sem se, da si ljubljen takrat, ko počneš stvari, kot jih počnejo drugi. Bila sem pogojno ljubljena.” Šele v času študija je začela bolje spoznavati samo sebe. “Nisem vedela, kdo sem kot ženska in kot Božji otrok – česa sem vredna, zakaj sem poklicana. Skozi vsa ta leta odkrivanja sem se precej ravnala po tem, kaj je govorila družba, kako so živeli drugi okoli mene, sploh v odnosu do nasprotnega spola. Predstavljala sem si, da moraš takoj začeti spolne odnose, ko imaš fanta.” V tem času je imela dve razmerji in se spustila tudi v spolne odnose, a je ob vsem tem ostajala prazna.
Medtem ko je bila v drugem razmerju, je s pomočjo prijatelja začela spoznavati, česa je vredna, kakšen odnos naj bi imel moški do nje. “Verjela sem, da se bo moja čistost lahko obnovila, če bo mimo prišel moški, ki me bo vreden.” Ko so se njene prijateljice poročale in so ji drugi govorili, da bo ostala sama, če bo predolgo izbirala, se je v nekem trenutku odločila, da raje ostane sama, kot da bi se poročila le zato, da se bo poročila in imela otroke.
Preberite še:
“Večno” samski: “A zate pa ni nihče dovolj dober? Ali si morda drugače usmerjena?”
In čeprav so drugi govorili, da princa na belem konju ni, je Darja verjela, da obstaja. “Niso taki, kot si jih mi predstavljamo: da bom dobila nekoga, ob katerem se mi vse življenje ne bo treba nič spreminjati, da bo moj mož ugodil vsem mojim željam … takega princa res ni. Ker pa sem vredna v Božjih očeh, dobim takega, ob katerem bom lahko postajala boljša jaz, ob katerem bova šla skupaj proti nebesom.” Princa je dočakala in se pri svojih 30 z njim tudi poročila.
Presežno
O poklicanosti se je spraševal tudi Franci med svojim odraščanjem. Prihaja iz družine štirih otrok in je bil kot najmlajši otrok veliko prepuščen sam sebi. “Starši so me imeli dokaj pozno. Niso mi pustili, da bi živel čisto po svoje, niso pa me niti veliko usmerjali. Pogrešal sem, da bi me oče potrjeval v tem, da sem zmožen in sposoben.” Kljub malce divjim študentskim letom takrat ni imel nobenega dekleta. Ko med študijem ni opravil letnika, se je odločil za pavziranje in se vrnil domov. “Šele takrat sem se začel spraševati o stvareh, ki me presegajo.” Spoznal je Darjo.
Preberite še:
“Princa na belem konju dočaka le princesa, ki stanuje na gradu”
“Ko sva se srečala, sva se začutila tudi v duhovnem smislu, da imava temo za pogovor, posledično da sva vredna drug drugega. Odnos se je zelo hitro razvijal. V močni zaljubljenosti sva imela tudi spolne odnose, ampak sva v nekem trenutku spoznala, kako je ta odnos povsem prazen in si ne želiva, da gre v takšno smer. Tega se je dosti prej zavedala Darja in je dala na točko celo najin odnos.”
Šele z odločitvijo za vzdržnost pred poroko sta drug drugega uzrla točno takega, kot sta. “Bilo je veliko premagovanja, ampak ravno v tem je bilo ogromno blagoslova in ogromno svobode, ki sva jo čutila. Iz tedna v teden sva vedno bolj intenzivno čutila, da želiva biti skupaj kot mož in žena, da bo Bog blagoslovil ta najin odnos.”
Stvari v njunem odnosu so se hitreje postavile na svoje mesto. Avgusta naslednje leto sta se poročila in letos praznovala 15. obletnico poroke. “S svetim zakonom smo postali trije – midva in Bog. On ni samo za okras, ampak nekdo, ki v kriznih trenutkih vedno znova stoji ob strani. Je tista moč, ki je več, kot zmorem sam.”
Preberite še:
Ali poroka kaj spremeni ali je to le kos papirja?
Spoštovanje namesto poželjivosti
Vsak v sebi nosi željo po čistosti in svetosti spolnosti ter zakona. Za Darjo in Francija je bistvo čistosti v tem, da drugega ne gledamo le s poželenjem in kot predmet za zadovoljitev lastnih potreb. Poudarjata, da strast sama po sebi ni nič slabega. “To nas vendarle pripelje v objem nasprotnega spola. Vprašanje pa je, kako jo vzamemo. Ali se izlije v poželjivost, ko si nekoga polastimo za zadovoljitev lastnih potreb, ali pa gre v smeri čistosti, ko bom z drugo osebo imel spolne odnose, ko bo v to privolila, z vsem spoštovanjem njene biti in njenega telesa.”
Prav skozi teologijo telesa odkrijemo tudi pomen čiste ljubezni. “Gre za obojestransko svobodo odločitve za odnos. Samo s svobodo se lahko porodi prava ljubezen. Popolna je lahko, da nas prežema skozi duha, dušo in telo. Tako postanemo vredni in se tako tudi počutimo. Ljubezen pa je tudi zvesta, se stalno žrtvuje in je rodovitna.”
Preberite še:
Zakaj s spolnostjo čakati do poroke?
“Vsak dan znova morava delati na tem, da najin zakon raste znotraj ljubezni. Poleg služb, dela doma, skrbi za otroke je to presneto težko delo. Ampak ljubezen se ne zgodi sama od sebe. Je stvar odločitve. Predvsem v težkih preizkušnjah se spominjam obljube, ki sem jo dala pri poroki. Dandanes gre hudiču najbolj na živce družina in sveti zakon. Vse dela, da bi jo uničil. Ko se enkrat določiš za korenito spremembo na poti svetega zakona, je gotovo, da boš naletel na veliko skušnjav in preizkušenj.
Ko so bili najini otroci še mlajši in sva se sporekla, so začutili napetost, prišli do naju in rekli: objemita se, dajta si poljub. Velikokrat sva jim rekla: tudi če se prepirava, to ne pomeni, da greva narazen, ker sva se odločila, da bova mož in žena do smrti. To je gotovost, ki jo nosim v sebi in se počutim varno, ne glede na dni preizkušenj,” sklene Darja.
Preberite še:
Prav posebna aktivnost, ki bo spremenila vaš zakon
Preberite še:
Ali po poroki lahko ohranjamo prijateljstva z nasprotnim spolom?
Preberite še:
Tri stvari, ki so po poroki drugačne, boljše kot pred njo
