Pesem Magnificat povzema vso krščansko duhovnost z vidika Odrešenikove matere
Omogočite delovanje Aleteie tudi v prihodnje in nas podprite. Naša prihodnost bo tudi vaša.
O Marijinem življenju pred oznanjenjem, da bo spočela in rodila Božjega sina, je znanega le malo. Kljub temu pa lahko na podlagi Svetega pisma in izročila sklepamo, da je imela dar za petje.
Na brazilski spletni strani A12 so to temo obravnavali v članku, v katerem oče Anísio Tavares opominja, da je v življenju zagotovo veliko pela. Toda v Bibliji najdemo le eno pesem, pripisano njej. To je Magnificat, zahvalna pesem, ki je zapisana v Lukovem evangeliju. Globina in veselje te hvalnice sta torej lahko znak, da je imela Marija dar za petje.
Preberite še:
Marija je dobro vedela, kako je, ko nič ne gre po načrtih
Magnificat
Po Lukovem evangeliju je v domu Elizabete in njenega moža nekoč vladala žalost, ker nista mogla spočeti otroka, zdaj pa je prisotno veselje v pričakovanju rojstva otroka (Janeza Krstnika). In ko Marija prispe v hišo svoje sestrične, se to veselje še poveča, saj v svojem telesu že nosi Jezusa.
Papež Frančišek je spregovoril o tem veselju, ki ga je spodbudil Marijin dar za petje: “In to polno veselje se izraža v Marijinem glasu v veličastni molitvi Magnificat. To je hvalna pesem Bogu, ki dela velike reči s ponižnimi ljudmi, ki jih svet ne pozna, kakršna je Marija sama, njen mož Jožef in tudi kraj, v katerem prebivata, Nazaret. Velike reči, ki jih je Bog naredil s ponižnimi ljudmi! Velike reči, ki jih Gospod na svetu počne s ponižnimi, ker je ponižnost kot praznina, ki pušča prostor Bogu. Ponižni je mogočen, pa ne zato, ker bi bil močan. In to je veličina ponižnega, ponižnosti.”
Preberite še:
To je najstarejša znana molitev k Devici Mariji
Za petje in molitev
Magnificat je pravzaprav svetopisemska molitev in hvalnica. Melodija je lahko celo naša lastna odločitev, kajti najpomembnejši je razmislek o prelepih besedah tiste, ki je Odrešenika sveta že nosila v svojem telesu. Kdor torej moli Magnificat, se postavi ob bok Mariji in pričuje svetu o svojem odnosu do Stvarnika.
Moja duša poveličuje Gospoda in moj duh se raduje v Bogu, mojem Odrešeniku, kajti ozrl se je na nizkost svoje služabnice. Glej, odslej me bodo blagrovali vsi rodovi, kajti velike reči mi je storil Mogočni in njegovo ime je sveto. Njegovo usmiljenje je iz roda v rod nad njimi, ki se ga bojijo. Moč je pokazal s svojo roko, razkropil je tiste, ki so ošabni v mislih svojega srca. Mogočne je vrgel s prestolov in povišal je nizke. Lačne je napolnil z dobrotami in bogate je odpustil prazne. Zavzel se je za svojega služabnika Izraela in se spomnil usmiljenja, kakor je govoril našim očetom: Abrahamu in njegovemu potomstvu na veke. (Lk 1,46-55)
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
Preberite še:
3 ključne besede, ki bodo vaše srce pripravile na božič
Preberite še:
Ko je Božja ljubezen močnejša od zakonske odtujenosti in vseh diagnoz
Preberite še:
Trenutki v Svetem pismu, ko je tudi Jezus jokal
