Kolumbijka Amada Rosa Pérez je zaslovela na modnih stezah in kot igralka v uspešnih nadaljevankah. Ves svet je imela pred nogami, a nekega dne je spoznala, da to ni življenje, kakršnega si resnično želi: na zunaj razkošno, znotraj pokvarjeno.
Potem ko je okrog sebe jasno spoznala vso puhlost, ko je bila prisiljena v odnose, ko je splavila otroka, je Amada doživela pekel depresije, iz katerega se je rešila s pomočjo Jezusa in Marije.
Preberite še:
Po težkem otroštvu je postala slavna manekenka in voditeljica, a je tudi to ni pripeljalo do sreče
Od navdušenja za medicino do manekenstva
To je zgodba o osebnem ozdravljenju s srečnim koncem. Amada Rosa Pérez se je rodila v Kolumbiji 2. avgusta 1977. Bila je običajno dekletce, ki je odraščalo v urejeni družini in je po končanem študiju začelo iskati svoje mesto v svetu.
Najprej se je navdušila za medicino, a se je pozneje preusmerila v administracijo na področju turizma. Kljub temu ni našla poklica, ki bi ji bil zares všeč.
Ko je bila nekega dne na fitnesu, ji je neki modni agent predlagal, da bi postala manekenka. Takrat je bila stara 18 let.
Preberite še:
Manekenki, ki dokazujeta, da se moda odpira tudi k drugačnim lepotnim idealom
Uspehi in številne ponudbe
Ker je bila podobna Claudii Schiffer in so jo imele kamere rade, je bila njena pot hitro tlakovana z uspehi. Na modnih natečajih je zlahka zmagovala in pogodbe so deževale z vseh strani.
Začela so se potovanja, na katerih je odkrila, kaj se skriva za svetlečimi modnimi stezami in močnimi reflektorji. V ozadju so bili seks, droge, alkohol in edino, kar je bilo kaj vredno, je bil videz ter uspeh za vsako ceno.
Z modnih stez je prišla na televizijske ekrane in dobila vloge v priljubljenih nanizankah in telenovelah.
Preberite še:
Uspešna manekenka, čeprav ji manjka polovica roke
Hude preizkušnje
A leta 2007 je Amada nenadoma izginila z malih zaslonov in javnega življenja. Nekaj let pozneje se je zopet pojavila in pojasnila razloge za svoj umik ter za svojo najpomembnejšo življenjsko odločitev.
Sprožil jo je tumor na ušesu, zaradi katerega je izgubila 40 odstotkov sluha. Bil pa je še globlji razlog. Amada Rosa Pérez, ki jo je svet poznal kot uspešno, lepo žensko, je bila v sebi izgubljena in zmedena.
Režiserju Juanu Manuelu Cotelu v filmu Marijina zemlja je pojasnila: “Utapljala sem se v bežnem, navideznem in banalnem,” v nekem svetu, ki je ni zadovoljil. Čeprav je imela vse, kar v družbi velja kot uspeh, Amada ni našla tistega, kar je resnično iskala – miru. “Kako to, da imam vse in vendar nimam ničesar?” se je spraševala.
Preberite še:
Njena babica je mamo nagovarjala k splavu. Toda zahvaljujoč Mariji se je zgodil čudež
V tem obdobju ekscesov je Amada zanosila in vsi okrog nje so jo prepričevali, naj se znebi otroka. “Ko bi vsaj srečala koga, ki bi mi rekel kaj lepega, kaj pozitivnega, da bi mi povedal, da biti mama ni slabo, da je to blagoslov in ne nesreča, kot narekujeta današnji svet in kultura,” je žalostno povedala.
Pritiskali so nanjo, češ da bo to zanjo pomenilo konec poklicne kariere, in nazadnje je splavila. “Posledice splava so zelo hude, ne le na telesni ravni, ampak predvsem na čustveni,” je pojasnila. “Imela sem hude depresije, čutila sem čustveno praznino […] Ponoči so me mučile more, sanjala sem dojenčke, kako jokajo.”
Svojo stisko je delila z ženskami, ki so doživele takšno izkušnjo, in odkrila, da so čutile podobno, da so imele samomorilske in destruktivne težnje. Odgovore je iskala v ezoteriki in želela je verjeti v stvari, ki ji niso prinesle miru.
Rešila jo je molitev
Dokler nekega dne ni vstopila v cerkev in začela moliti k Devici Mariji in Jezusu. Takrat se je zavedela, da je našla odgovore na svoja vprašanja in iskanja. “Spoznala sem neskončno Božje usmiljenje.”
Ob molitvi rožnega venca je začutila mir, ki ga je iskala vse življenje. Njena vdanost Mariji jo je rešila. Amada pravi, da zdaj hodi “z nogami po tleh, s pogledom pa uprtim v nebo” ter da je našla svoje mesto v svetu. “Srečna sem in našla sem mir, ki sem si ga tako zelo želela.”
Danes živi z možem in sinom ter se v javnosti pojavi izključno zato, da pove o svoji življenjski izkušnji in spreobrnjenju. “Nisem več manekenka in ne čutim se več kot nek vzor – pravi vzor je Marija,” je prepričana.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
“Največ se naučiš takrat, ko ti ne uspe”
Preberite še:
Kako lahko poročeni pari pomagajo samskim staršem
Preberite še:
4 ključni hormoni za boj z epidemijo in kako poskrbeti, da jih bo v našem telesu dovolj
