Ameriški glasbenik John Anderson se je pred časom lotil enega največjih snemalnih projektov, ki so jih kdaj koli izvedli. Zadal si je nalogo, da bo skupaj zbral na tisoče ur gregorijanskega korala. Njegov cilj je razviti čim bolj popoln arhiv teh čudovitih verskih pesmi, starih več kot 1200 let.
Zato je od marca 2019 vsak dan snemal petje 45 redovnic benediktinske opatije Notre-Dame de Fidélité v mestu Jouques blizu Aix-en Provence (Francija). Pred letom in pol je v samostansko kapelo namestil osem mikrofonov. Redovnice mu pomagajo tako, da snemanje začnejo in končajo s pritiskom na gumb, ko končajo molitve z gregorijanskimi spevi.
Preberite še:
Kratka zgodovina nastanka gregorijanskega korala
Posneti material se nato naloži v digitalni oblak, iz katerega nato Anderson in tonski mojstri črpajo posnetke. Na tak način skorajda ne posegajo v vsakdanje življenje redovnic.
Projekt bo končan leta 2022
Zaključek projekta je predviden za leto 2022, ko bodo minila tri leta od začetka in bo Anderson lahko izkoristil 7000 ur snemanja gregorijanskega petja. To bo potem brezplačno na voljo vsem, ki jih bodo želeli poslušati. Nekaj gregorijanskih napevov je že mogoče poslušati prek spletne strani Neumz in istoimenske aplikacije za pametni telefon, ki je luč sveta ugledala pred nekaj dnevi.
Poleg poslušanja te nebeške glasbe lahko v aplikaciji in na spletu najdete partiture, latinska besedila pesmi in njihov prevod v različne jezike. Skupaj z liturgijo molitev celotnega dne Neumz ponuja tudi vse zapete, intonirane ali recitirane dele svete maše.
S tem projektom želijo glasbenik in redovnice zbrati sredstva za samostan Notre-Dame de l’Écoute v Beninu v Afriki.
Preberite še:
Organist, ki igra za papeža: “Ko igram, me ne vidite”
Navdušen nad vsakdanjikom redovnic
Anderson je to kontemplativno skupnost poznal že nekaj časa. Njegova teta je namreč redovnica in od nekdaj je bil navdušen nad na videz preprostim vsakdanjikom teh redovnic. Ko jih je poslušal v kapeli, je spoznal, da je gregorijanski koral dediščina celotnega človeštva. Zato je želel, da bi bila ta zgodovinska vrednost gregorijanskih napevov za stenami samostana s preprostim klikom dostopna vsem.
Za Andersona gregorijansko petje, ki ga pojejo izbrane benediktinke, simbolizira pomen zaprtih samostanskih skupnosti, saj po besedah glasbenika “svoje molitveno življenje posvetijo vsem in za odrešenje človeštva, kajti ko pojejo v gregorijanskem napevu, to naredijo za vse nas”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
Preberite še:
Glasbena družina, ki je izdala že sedem albumov
Preberite še:
Skrivnostna redovnica, ki je pisala glasbo v baroku
Preberite še:
Glasbenica, ki so jo težke bolezni popeljale na pot svetništva
