Krizne situacije običajno povezujemo z zelo neprijetnimi izkušnjami. V povezavi z njimi imamo lahko občutek razpada in nemoči, občutimo lahko tudi močan obup, jezo ali strah. Soočimo se lahko z mučnimi mislimi ali pa nas začnejo preganjati dvomi.
Po daljšem času lahko to zelo negativno čustveno in mentalno stanje privede do apatije in občutka resignacije. Ne moremo se čuditi temu, da ob tem dolgem in nenehnem notranjem ali zunanjem boju postajamo vedno bolj izčrpani.
Kljub težavam, ki smo jim izpostavljeni zaradi različnih vrst kriz, ni nujno, da se kriza konča s porazom. Vsak boj, s katerim se soočimo, lahko v nas sproži tako uničujoče sile, kot tudi tiste, ki nas bodo pripeljale k življenju.
Med krizo imamo priložnost, da v življenje vpeljemo konstruktivne spremembe, opravimo revizijo svojih vrednot in odkrijemo to, kar si resnično želimo ali potrebujemo. Kaj vam torej lahko pomaga utišati to, kar je uničujočega in vas usmeri h konstruktivnosti?
Za najpomembnejšo se lahko izkaže sposobnost preboleti neizogibno izgubo. Kriza vedno pomeni pomembno spremembo v vašem življenju, in zavedanje, da nikoli ne bo več tako, kot je bilo nekoč, nas lahko prestraši in nas spravi v obup.
Nenehno se lahko spominjamo tega, kar je bilo, in se skušamo za vsako ceno k temu vrniti. Tudi ko je to nemogoče. Takrat nismo sposobni razmišljati o tem, kaj lahko pridobimo, ko gremo skozi različne spremembe. Na ta način si jemljemo vero v to, da se lahko to, kar je novo, izkaže za dobro, in le taka perspektiva lahko v nas prebudi konstruktivnost.
Pomemben dejavnik pri reševanju krize je delo na lastnem načinu razmišljanja. Zaradi visoke stopnje tesnobe smo nagnjeni k uporabljanju binarnih kategorij, namesto da bi se zanašali na bolj realne odtenke sivosti.
Zaradi močnih in neprijetnih čustev smo bolj izpostavljeni hitrim posploševanjem, hkrati pa našo pozornost usmerjajo izključno k negativnim vidikom situacije. V naših mislih se lahko kopičijo črni scenariji. V krizi smo nagnjeni k temu, da napakam in slabostim, ki smo jih pri sebi zaznali, pripisujemo neprimerno večjo težo ali pa si pripisujemo odgovornost za dogodke, na katere nimamo vpliva.
Kriza nam lahko omogoči, da ponovno ocenimo svoje življenje. Lahko je trenutek premora in razmisleka o tem, kaj je za nas pomembno. Zaradi težkih izkušenj na življenje gledamo z drugačne, doslej neznane perspektive, ki nam omogoča, da pridemo do globlje, bolj resnične različice samih sebe.
Določene stvari lahko vidimo bolj izostreno in jasno in se tako osvobodimo ustaljenih vzorcev. Kriza nas lahko iztrga iz vsakdanje rutine, neke vrste apatije ali navad, ki nam podzavestno škodijo. Krizna revolucija nas bo morda prisilila, da si zastavimo nove, bolj konstruktivne cilje.
Da bi kriza v nas lahko sprožila konstruktivne možnosti, moramo poskusiti v svojem srcu ohraniti upanje. Znan pregovor pravi, da upanje umre zadnje. Dokler ga ne izgubimo, imamo možnost premagati krizo in se iz nje izvleči brez praske.
Konstruktiven izhod iz krize bo zagotovo okrepil naše notranje vire za spopadanje s težkimi situacijami. Zahvaljujoč temu lahko okrepite svojo samozavest, vera vase pa bo z Božjo pomožjo trdna podlaga za nadaljnje življenjske boje.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
