Marsikdo ob pojmu ljubosumje najprej pomisli na ljubezenski odnos in na zgodbe o ljubosumju, stare kot človeštvo.
A ljubosumje se pojavlja tudi v drugih odnosih našega življenja: med sorojenci (pomislimo na svetopisemsko zgodbo o Kajnu in Abelu ali Jakobu in Ezavu), med sodelavci, med prijatelji. Zakaj pride do njega in kaj lahko storimo v takem odnosu?
Zavist je klasičen infantilen odziv na to, da ima nekdo nekaj, kar bi si sicer želeli tudi mi, a smo v sebi prepričani, da si tega ne zaslužimo.
Lahko gre za materialne dobrine (večji dom, nov avto, prenovljeno stanovanje, lepa oblačila in podobno), lahko gre za uspeh v poslovnem ali zasebnem življenju (napredovanje v službi, popularnost v družabnem krogu, naklonjenost sodelavcev, …), življenjske okoliščine (npr. partner, otroci, urejeni odnosi s starši in tako dalje).
Ko začne zavist ogrožati naš odnos z drugo osebo, govorimo o ljubosumju. Do ljubosumja med prijatelji pride, ker nekdo izmed njih čuti, da ima(jo) drugi nekaj več od njega. Zrel človek se tega sicer zaveda, a si nato zna na racionalen način razložiti, da to ne pomeni, da je zato on kaj slabši.
Pri ljubosumnem človeku pa ti občutki vodijo v strah, da zato njega ne bodo več imeli radi, počuti se negotovega.
Primer takega miselnega toka: "Rok je v službi napredoval na točno tisto pozicijo, ki sem si jo tudi sam od nekdaj želel. Zdaj bo imel svojo pisarno in kar precej višjo plačo. Verjetno se ne bo želel več družiti z mano, zdaj ko je tako uspešen."
Mnogi ljudje, ki so žrtve ljubosumnežev, najprej občutijo krivdo in se spopadajo s slabimi občutki (Kaj pa, če sem jaz kriv/a? Sem kaj narobe rekel/a? Mogoče si pa ne bi smel privoščiti tega in tega …).
A treba se je zavedati, da je ljubosumnež tak zaradi neke notranje travme, ki po vsej verjetnosti izvira še iz njegovega otroštva.
Lahko se je čutil manjvrednega, zapostavljenega ali ogroženega. Ti občutki se v njem prebudijo ponovno v prijateljskem odnosu, nato pa svoje občutke manjvrednosti projicira na tistega, na kogar je ljubosumen. S tem, ko drugega daje v nič, se sam čuti močnejšega in to mu daje občutek nadzora.
Pri ljubosumju gre za neenakovreden odnos, saj se ljubosumna oseba znaša nad drugega. Ta je v podrejeni poziciji, saj se ne čuti sposobnega postaviti zase ali pa misli, da je ljubosumje iz najrazličnejših razlogov dolžan prenašati.
Ljubosumje ogroža naš odnos, saj se ljubosumnež čuti ogroženega in to izraža na odkrito agresiven ali pa pasivno-agresiven način. Lahko gre za napadalnost in očitanje, nenehno kritiziranje, ne da bi ga/jo sploh vprašali za mnenje.
Lahko pa gre za igranje "igric", npr. da se brez razloga ne javlja več na naše klice in sporočila ali nam zamero izkazuje na kakšen drug posreden način.
Ko se nam dozdeva, da je v našem prijateljskem odnosu nekaj narobe in da ga morda ogroža ljubosumje, se vprašajmo: ali je najin odnos enakovreden? Ali ta oseba z mano ravna tako, kot jaz ravnam z njo? Ali me kritizira in obtožuje, namesto da bi mi bila v oporo in me spodbujala v dobrem?
Če so odgovori negativni, je morda čas, da pretehtamo, ali je to prijateljstvo za nas koristno ali toksično. Vsekakor pa se moramo s to osebo odkrito pogovoriti in se postaviti zase z zavedanjem, da ni prav, da se z nami grdo ravna.
