Pater Pij ni le svetnik, ki je na svojem telesu nosil stigme in delal čudeže, ampak je tudi svetnik, ki je živel tudi v obdobju španske gripe, uničujoče pandemije, ki se je zgodila na začetku dvajsetega stoletja.
V tem času je zagotovo tolažilno imeti svetnike, ki so doživeli obdobja epidemij in se nanje lahko obrnemo s priprošnjo za pomoč. Zagotovo je bil pater Pij eden izmed tistih svetnikov, o čigar krepostnem življenju je zapisanih mnogo navdihujočih besed.
Pater Pij ima s tem obdobjem pandemije, ki ga doživljamo, poseben odnos, saj je sam kmalu po prejemu stigem zbolel in preživel špansko gripo. Po bolezni si je opomogel in še naprej živel zelo plodno duhovniško življenje.
V enem od pisem patra Pija, ki ga je leta 1917 napisal eni od svojih duhovnih hčera Antonietti Vona, beremo:
V istem pismu sv. Pij Antonietti zapiše tudi nekaj besed, za katere pravi, naj si jih vtisne v svojo dušo: "To se mi zdi, da vam moram danes povedati v Gospodu: za stalno pobožno življenje ni treba storiti nič drugega kot vtisniti v svojo dušo nekaj izvrstnih in radodarnih vodil." (Pisma III, str. 830)
Ta vodila, o katerih piše pater v svojem pismu, pa so:
Ta gesla pridejo prav ob vsaki priložnosti, njihova vrednost pa je še posebej vidna tudi v času epidemije. Na primer resnica, o tem, da je Bog naš oče, da prinaša tolažbo, da smo pod plaščem njegove ljubeče previdnosti, in nam daje zavedanje, da je Bog z nami, tudi če se znajdemo v težkih situacijah.
Še en stavek, ki si ga je treba zapomniti, je stavek, ki ga je pater Pij pogosto ponavljal: "Moli, upaj in ne skrbi." Te besede lahko služijo kot nekakšno življenjsko geslo in veljajo za vsak trenutek našega življenja, saj smo vedno poklicani k molitvi, zaupanju v Gospoda in predaji svojih skrbi Njemu.
Pater Pij naj za nas posreduje v nebesih in nam omogoči, da sedanji trenutek zaživimo v ljubeči Božji navzočnosti. Naj Zaslišimo njegove besede: "Moja preteklost, o Gospod, naj bo v Tvoji milosti; moja sedanjost v Tvoji ljubezni; moja prihodnost pa v Tvoji previdnosti."
Vzemimo jih za svoje in se tudi na ta način zaupajmo v varstvo našega nebeškega Očeta in Božje Matere.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.
