Moder prijatelj mi je nekoč povedal, kako ravna z nezaželenimi mislimi – nečistimi, samouničujočimi ali kritičnimi mislimi.
"Z njimi ravnam kot z opolzkimi telefonskimi klici," je dejal. "Preprosto jih prekinem." To je enkraten nasvet. Navsezadnje naše misli niso grešne, če takšnih ne ohranimo v svoji glavi.
Sv. Avguštin je takole dejal: "Kjer ni privolitve, tam ne more biti greha." Nihče še nikoli ni grešil po nesreči. Greh mora vedno vključevati človekovo voljo.
Toda Avguštin je dodal: če takšne misli gojimo in jih spodbujamo, je to nekaj povsem drugega. Zato vam ponujamo nekaj smernic, kako danes na nas vplivajo nezaželene posvetne misli.
Žalostno dejstvo je, da živimo v svetu, v katerem najučinkovitejši oglaševalci v zgodovini uporabljajo vse mogoče psihološke zvijače, da bi nam v glave vcepili določene podobe, predstave in zaključke. Te se pojavljajo na treh mestih:
Prva strategija v tem primeru je, da se vsemu temu v velikem loku izognemo. Izklopimo obvestila, odjavimo se od oglasne elektronske pošte, ne prebirajmo oglasnih letakov.
Vse tiste, ki se jim ne moremo izogniti, raje preoblikujmo. Namesto da bi se poistovetili z oglasom, raje recimo: "Gospod, daj mi duha uboštva." Namesto obsojanja svojega bližnjega raje molimo: "Gospod, ljubim te bolj kot vse drugo in zaradi tebe tudi svojega bližnjega ljubim kakor samega sebe" – ob tem pa ne pozabimo, da naj bi imeli sami sebe radi kljub svojim napakam.
Ena izmed takojšnjih in obžalovanja vrednih posledic padca prvega človeka je bilo poželenje – nebrzdane mesene želje. V Katekizmu Katoliške cerkve je zapisano, da "trojno poželenje človeka usužnjuje čutnim nasladam, pohlepu po zemeljskih dobrinah in uveljavljanju samega sebe v nasprotju z ukazi razuma" (KKC 377).
To pomeni, da nam naše telo posreduje tri vrste slabih misli:
Tu potrebujemo čistost srca: sposobnost, da zaznamo resnično vrednost samih sebe in drugih ljudi. Čisti v srcu prepoznajo Božjo podobo in podobnost v vsakem človeku, zato ga ne skrčijo zgolj na spolnost, njegovo gospodarsko vrednost ali uporabnost.
Tudi v tem primeru je prvi način obrambe, da se upremo skušnjavi – in če je le mogoče, najdemo nekoga, s komer se lahko pogovorimo, saj nam občestvo lahko pomaga rešiti marsikatero težavo, povezano s samouničujočimi mislimi.
Če smo obtičali v položaju, ki je poln skušnjav, molimo: "Gospod, vsakega človeka ljubiš kot lastnega otroka, ki si ga ustvaril po svoji podobi. Tudi meni nakloni to ljubezen."
Čeprav obstaja nevarnost, da hudiču pripišemo preveč stvari, je nujno, da se zavedamo, kar je dejal sv. Peter: "Vaš nasprotnik hudič hodi okrog kakor rjoveč lev in išče, koga bi požrl." Nekatere misli, za katere se zdi, da so od hudiča:
Psihologi predlagajo, da se pogovarjajte "sami s seboj": uporabite svoj razum in sami sebi dokažite, da ste močnejši od svojih šibkosti ter da so ljudje brez posebnih posledic preživeli že dosti hujše stvari.
Nekoč sem slišal duhovnika, ki je predlagal to zvijačo: svoje misli osredinimo na eno od postaj križevega pota in molimo: "Gospod, to si storil za grešnike, kakršen sem jaz. Hvala ti."
Če so katere koli izmed takšnih misli neobvladljive in se jih ne morete znebiti, poiščite strokovno pomoč.
Za drobne misli, ki se vedno znova ponavljajo, pa si zapomnite tole: "Vsaka zmaga proti skušnjavi okrepi Božjo slavo." In začnite nabirati drobne zmage.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
