Justyna Drąg se je rodila na god sv. Miklavža, 6. decembra 1995 v mestu Tarnów. "Rojstvo Justyne je bilo najlepše darilo," se spominja mama Anna.
Justyna je bila odprta in prisrčna oseba. Zelo je negovala odnose z družino, spoštovala je starejše in se z njimi rada pogovarjala. Ko je bila majhna deklica in se je vračala iz šole, je na poti vsakega pozdravila. Tudi če koga ni poznala, je bilo vedno mogoče slišati "dober dan" in videti njen čudovit in iskren nasmeh.
Imela je načrte in sanje. Bila je nadarjena, pisala je pesmi in lepo prepevala. Želela je obiskovati igralsko šolo. Njen talent so cenili na številnih recitatorskih tekmovanjih. V šoli ni imela težav z učenjem, šlo ji je zelo dobro, najraje je imela humanistične predmete.
Justynina vera je bila zelo zrela. Pri 15 letih se je zelo temeljito pripravila na prejem darov Svetega Duha. Kot se spominja njena mama, "je pogosto molila za dobro pripravo, spoznavala je resnice vere, to je bilo zanjo zelo pomembno".
V njenem življenju so bili primeri, ko je kdo od njenih znancev slabo govoril o Cerkvi. Takrat se je postavila v bran veri. Tvegala je, da jo vrstniki zavrnejo.
Tri mesece, preden je Justyna izvedela, da je bolna, je napisala pesem za Jezusa. Njena mama se spominja, da ji je hči priznala, da je pesem napisala z navdihom. Vzela je pisalo ter list papirja in brez kakršnih koli popravkov je nastala pesem o zaupanju. V obdobju bolezni je pesem postala Justynina molitev.
Justyna je za svojo bolezen izvedela nekaj dni pred prejemom zakramenta svete birme. Njena velika skrb je bila, da z vrstniki ne bo prejela zakramenta, ki ga je tako težko pričakovala. Birmo je prejela v bolniški sobi. Pogosto je ponavljala, da je po zaslugi tega zakramenta dobila moč za boj z boleznijo.
Za rakom je bolehala osem let. Nikoli se ni pritoževala. Zaupala je Bogu in pogosto ponavljala, da je bolezen zanjo milost. To so besede, ki jih je izrekla v času bolezni:
Justyna je zelo veliko molila. Bogu je priporočala vse, ki so se spomnili nanjo. Posebno molitev je namenjala vsem bolnikom in trpečim.
Spoprijateljila se je s svetniki in blaženimi, h katerim se je še posebej zatekala med boleznijo. Med drugim je molila k sv. Janezu Pavlu II., sv. Šarbelu in k blaženi Karolini Kózkówny, s katero je imela tesen odnos (nosila je prstan čistosti, sama blažena Karolina pa je – v obliki relikvije – Justyno spremljala v zadnjih trenutkih njenega zemeljskega življenja).
Justyna ni bila blizu le Bogu. Drugim je približevala tudi Jezusa. Pogovarjala se je z bolnimi najstniki, ki se niso znali sprijazniti s svojo boleznijo, navdihovala jih je in jim nudila oporo in uteho. Vedela je, da lahko le zaupanje Bogu prinese mir in olajšanje v trpljenju.
To sporočilo je posredovala tudi s svojo hvaležnostjo. Vedno se je za vse zahvalila: medicinskim sestram, ki jih je srečevala v bolnišnici, ljudem, ki so jo podpirali med boleznijo. V bolniški sobi je bilo vedno mogoče videti njen nasmeh in slišati besedo hvala, ki je kljub veliki bolečini in trpljenju povzdignila vsakogar.
Justyna Drąg je umrla 23. junija 2019, stara je bila 23 let. Njene zadnje besede pred smrtjo so bile: "Hvala, hvala, hvala za vse!". Njenega pogreba so se udeležili številni ljudje.
Med sveto mašo so poudarili, da je Justyna do konca zaupala Jezusu. V osmih letih se nikoli ni pritoževala zaradi bolezni. Med molitvijo vernih so recitirali del njene pesmi: "Zaupaj Gospodu – On je vse".
Zelo si je želela živeti. V osmih letih bolezni je pokazala, da ji kljub bolečini in trpljenju, ki ju je doživljala, vera v Boga in njegov načrt dajeta moč za boj. Danes vsakemu izmed nas pušča sporočilo: Zaupajte, začnite verjeti in ljubiti. Verjeti v Boga, ki – če bo v našem srcu vsak dan – vse to, kar je za nas težko, napolni s svojo ljubeznijo in modrostjo in nas nauči ljubiti vse, ki nas obkrožajo, kljub temu, da je včasih to zelo težko.
V pesmi, ki jo je za seboj pustila Justyna, se ponavljajo besede: "Zaupaj Gospodu – On je vse". "Zaupanje Bogu je ključ mojega življenja. Karkoli se zgodi," je povedala v intervjuju za portal Gość Tarnowski. Naj Justynina pesem doseže srca vseh in jim da zaupanje v tistega, ki nas vedno obdari z neomejeno in nesebično ljubeznijo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
