Se vam pogosto dogaja, da kličete svojega šolarja k mizi, pa sedi na ušesih in se sploh ne odziva? Najverjetneje spet igra igrice na pametnem telefonu. Številni starši iščejo nasvete, kako se lotiti tega problema.
Pametni telefoni so zelo razširjeni, težko jih je odložiti in otroci pri tem niso nobene izjeme. Igranje igric na telefonu se jim zdi zabavno, lahko se prelevijo v kakšne druge like, se spopadajo z različnimi izzivi, se med igro povežejo v ekipo z vrstniki, pridobivajo točke in nagrade ipd.
Spletnih igric je nepregledno število, tudi njihove zvrsti so karseda raznolike – od akcijskih, pustolovskih, družabnih in zabavnih, do športnih in simulacijskih iger. Pri uporabi je mogoče opaziti nekaj razlik med spoloma.
Janez Arh, strokovni sodelavec Logouta, Centra pomoči pri prekomerni rabi interneta, je povedal: "Načeloma igrajo fantje več, več jih igra čezmerno in so tudi bolj zasvojeni z igrami. Dekleta bolj uporabljajo družbena omrežja, spremljajo serije in nadaljevanke, čeprav seveda tudi one igrajo igrice."
Med epidemijo se je v njihovi svetovalnici obisk otrok in mladostnikov zaradi čezmerne uporabe zaslonov in zasvojenosti povečal za okoli 25 odstotkov. Po pomoč pridejo že 10-letniki.
Pri izbiri igric je treba upoštevati otrokovo starost in se izogibati tistim, ki so namenjene višjemu starostnemu obdobju. Dobre so tiste igrice, ki otroke ustrezno vizualno in verbalno nagovarjajo, imajo pozitivno vsebino, spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo, na zabaven način podajajo učno vsebino ipd.
Takšne so na primer igrice z didaktičnimi vsebinami za učenje tujih jezikov, matematike, zabavni kvizi, različne aplikacije, ki učijo otroke skrbeti za živali, ipd.
Po Arhovih besedah imajo spletne igrice, če jih seveda uporabljamo v zdravi meri, vsekakor tudi pozitivne učinke – med drugim otroci hitreje opažajo razlike, se hitreje odzivajo, bolj sistematično razmišljajo, imajo boljšo pozornost in koncentracijo.
Neprimerne so seveda tiste s krvavimi prizori, nasiljem, neprimernim izražanjem, nedvoumnimi spolnimi vsebinami ipd. Po sogovornikovih besedah pa so še zlasti problematične igrice, ki so bolj zasvajajoče. Večinoma so namreč narejene tako, da jih otrok težko preneha igrati.
Ob doseženih stopnjah ali prejetih nagradah se v naših možganih sprošča dopamin in ko njegov učinek popusti, želimo še več. "V igricah uporabljajo dopaminsko nagrado, ki vabi k še več igranja. Ko se oseba stalno vrača v igro po dopaminsko nagrado, se utrjuje vedenjska zasvojenost," pojasni Arh.
Da se igralci ne bi naveličali, ko jo, kot rečejo, "obrnejo", snovalci ponujajo vedno nove sezone, v katerih so določene spremembe in novosti. Znaka zasvojenosti sta tudi slabši učni uspeh in upad zanimanja za druge dejavnosti.
Strokovnjaki priporočajo, naj otroci do svojega 14. leta uporabljajo zaslone zgolj v navzočnosti starša ali druge odrasle osebe. Spletno igrico lahko igrate tudi skupaj z otrokom, da se seznanite z njo. Določite mu, koliko časa lahko na dan preživi pred zasloni, in vztrajajte pri tem.
Po Arhovih besedah naj bo raba zaslonov uravnotežena, se pravi: otrok naj se v prostem času tudi dovolj giba, se ukvarja z drugimi dejavnostmi, pomaga pri gospodinjskih opravilih, se druži z drugimi, dovolj časa nameni spanju …
Pozorni bodite na znake zasvojenosti, kot sta med drugim slabši učni uspeh in upad zanimanja za druge dejavnosti. Pazite tudi na to, da otrok ne bo brez vašega dovoljenja kupoval igric.
Pasti skrivajo tudi nekatere brezplačne igrice, saj je na primer brezplačen dostop le do neke osnovne igrice, njeno nadaljevanje ali višja stopnja, dostop do novih ozemelj … pa so nato plačljivi. Če želite preveriti, kaj otroci počnejo na pametnem telefonu, je mogoče to storiti na več načinov.
Najbolj preprosto s programi, ki prikazujejo statistiko uporabe telefona, na voljo so tudi različne aplikacije za starševski nadzor kot na primer Family Link in ActivityWatch.
Če se želite o primernosti igrice prepričati, preden jo ponudite otroku, se po nasvet lahko obrnete na strani, ki jih ocenjujejo, kot recimo commonsensemedia ali esrb. A ne pozabite, da je tudi pri igranju teh treba čas omejiti!
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
