Ura, ko moramo v vrtec po otroke, zdravje naših staršev, računi, ki nenehno prihajajo v nabiralnik. Kako pogosto, ali bolje rečeno, kolikokrat na dan razmišljamo o stvareh, ki bi lahko šle narobe. Vedno pomislimo: "Kaj če ..." Toda verjetnost, da se vse te skrbi nikoli ne uresničijo, znaša kar 91,4 odstotka.
To je rezultat študije Oddelka za psihologijo na Univerzi v Pensilvaniji. Znanstveniki so zapisali poročila o skrbeh 29 bolnikov z diagnosticirano generalizirano anksiozno motnjo.
Njihove skrbi so spremljali en mesec in uresničilo se jih je le 8,6 odstotka. Glede na majhen vzorec in vse pogostejšo motnjo, ki nanje vpliva, lahko sklepamo, da je 91,4 odstotka naših skrbi le izguba časa in energije.
Negativne misli in pretirano skrb lahko uvrščamo med simptome tesnobe, ki so skupaj z depresijo zlo stoletja. Vse to je pandemija le še okrepila.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je pred širjenjem novega koronavirusa 3,6 odstotka svetovnega prebivalstva trpelo zaradi tesnobe.
Ob nenehnem strahu pred boleznijo in smrtjo, socialni distanci, ki jo moramo vzdrževati, in novoodkritimi finančnimi težavami, ki so nastale zaradi krize, je številka, ki je bila visoka že prej, skočila na 15,5 odstotka. Mnogi ljudje trpijo zaradi tesnobe in se tega niti ne zavedajo.
Mnoge terapije, ki jih uporablja sodobna psihologija, temeljijo na kognitivno-vedenjskem modelu, ki povezuje pojavnost misli z anksioznim vedenjem ali odzivi.
Ena najnovejših je metakognitivna terapija, ki nas uči opazovati naše vsiljive misli. Namesto da bi jih zatirali, ta terapevtski model pokaže, kako jih razumeti, kaj sproži takšne misli in kako škodljive so za naše počutje.
Obstajajo metakognitivne terapevtske tehnike za razumevanje vsiljivih misli, ki jih pomagajo takoj prepoznati in spremeniti njihov pomen.
Poleg običajnih psiholoških praks obstajajo celo tehnike meditacije pozornosti, ki vam lahko pomagajo, da se osredotočite na sedanjost, pri čemer pustite preteklost za sabo in ne skrbite toliko o tem, kaj prihaja.
Konec koncev je edini čas, nad katerim imamo dejansko nadzor, tukaj in zdaj. Vendar obstaja tanka meja med obvladljivimi skrbmi in anksioznostjo. Če torej čutite, da se vam je v glavi nakopičilo veliko misli in da vas te skrbi paralizirajo, vsekakor poiščite pomoč.
Poleg zdravnika in psihologa se vsekakor zatecite k neizmernemu bogastvu vere, da pomirite svojega duha in dosežete mir. Katoliška cerkev ponuja bogato zbirko orodij za duhovnost, ki vam pomagajo premagati preveliko količino skrbi in živeti bolj razmišljujoče življenje z mirnim srcem. Pogovorite se z duhovnikom v najbližji cerkvi.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
