Matt Fountain, ki je ustanovil pekarno Freedom Bakery, se je že v mladosti srečal s posledicami prestane zaporne kazni. Opazoval je namreč svojega očima, ki se je trudil vzpostaviti življenje po tem, ko je prišel iz zapora.
Visoka izobrazba ni bila dovolj
Matt je bil uspešen študent, izobraževal se je na univerzi v Cambridgeu, dobil je možnost za študij v Oxfordu, vendar se za to ni odločil. Ves čas je čutil potrebo po tem, da bi počel nekaj več. Želel je pomagati drugim ljudem. Poleg tega se je zelo rad ukvarjal s hrano, zato se mu je zdela povezava med obojim najboljša ideja.
V Glasgowu je našel majhno kuhinjo in tako se je rodila ideja o vključevanju nekdanjih zapornikov. Začel se je izobraževati in nabirati izkušnje po evropskih zaporih, ki so bili poleg prestajanja kazni namenjeni tudi pomoči zapornikom.
Vsak si zasluži drugo priložnost
Kmalu po odprtju je začel sodelovati z zaposlenimi v tamkajšnjem zaporu, povezal se je s kvalificiranimi peki, da bi pomagali zapornikom pri pridobivanju znanja in kvalifikacij.
Trenutno je v pekarni zaposlenih 16 ljudi, tretjina teh so zaporniki oziroma nekdanji prestopniki. To so ljudje, ki so prestali različno dolge kazni zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj, od ropov do preprodaje mamil in tudi umora.
Matt se je odločil, da bo poskušal tem osebam pomagati, vendar se je zavedal, da je najbolj pomembno, da si sami želijo pomoči. Na spletni strani svoje pekarne zapisal:
Morda se to sliši nekoliko staromodno, pa vendar je včasih tako, da moraš nekaj početi, če želiš preboleti, se bolje počutiti.
Danes je Mattova pekarna zelo znana, saj za njo ne stoji le dobra ideja solidarnosti, ampak slovi tudi po zares kakovostnih pekovskih izdelkih, ki jih naročajo celo lastniki najboljših restavracij v širši okolici.
“Freedom Bakery ti da upanje”
Tako je povedal eden izmed zaposlenih. Ko pridejo ljudje iz zapora, namreč ne morejo kar zakorakati v novo, dobro življenje. Gre za zelo občutljivo in nevarno obdobje, še posebej za tiste, ki se ne vrnejo k družini ali nimajo doma, v katerega bi se zatekli. Ena izmed težav, ki pripomore k temu, da se prestopniki vrnejo v zapor, je tudi brezposelnost.
Ravno zato so ideje, kot jo je dobil Matt, izrednega pomena za družbo in njene posameznike. Pekarna svojim delavcem tako nudi boljšo prihodnost.
Svojo zgodbo je delil Murray, eden izmed zaposlenih v pekarni:
Celo življenje sem prihajal in odhajal iz zapora. Odraščal sem v revščini v sedemdesetih letih. Imel sem veliko težav, pustil šolo, poslali so me v prevzgojni dom, nato še v zapor. Moj oče je bil v mornarici, daleč od doma, mama pa je imela težave z alkoholom. Ko sta se ločila, je pristala v razmerju z narkomanom. Iz slabega na slabše.
Že prej sem opravljal delo peka, bil sem poročen, vendar sem se po nekaj letih ločil. Spoznal sem drugo dekle in se za kakšnih osem let znebil svojih težav. Nato je umrla, kar me je povsem potrlo, zato sem se začel drogirati in se znova znašel v zaporu.
Vedno sem bil zaposlen, a šele odkar delam tukaj, sem začel razmišljati, da bi stvari dejansko lahko šle na bolje. Ko si v zaporu, jim je vseeno, ali plavaš ali potoneš. Postaneš nemiren, nikoli ti ni treba ničesar storiti.
Tukaj pa sem se končno začel počutiti kot to, kar sem. Postajal sem jaz. Pekarna daje upanje. Ko pridem do vrat pekarne, se počutim normalnega.
Murray
