Babica o svojem vnuku Marcu pravi, da je nagajiv in je član nagajive druščine, ki jo skupaj z njim sestavljajo še štirje bratje in sestre. Marc, ki je dopolnil 10 let, je najstarejši.
Pet otrok redno skrbi za to, da starši nikoli ne počivajo, saj morajo skrbeti za potolčena kolena, čiščenje risb s sten ... Njihov dom je vedno poln presenečenj.
Letos je Marc prejel prvo sveto obhajilo, saj prihaja iz verne katoliške družine in obiskuje verouk, pri katerem se je v dveh letih dobro pripravil na prejem zakramenta.
V delu Španije, iz katerega prihaja družina, je verske prakse vse manj. Nekaj družin, ki pripeljejo svoje otroke k zakramentu, sicer še je, vendar tudi ti otroci pogosto prenehajo hoditi v cerkev.
V Marcovi družini ni tako, saj vsi člani redno obiskujejo sveto mašo, otroci pa imajo priložnost sodelovati in opazovati dejavnosti tamkajšnje karitativne organizacije, ki pomaga družinam v stiski. Tudi ta družina je v preteklosti izkusila težke čase, zato se zavedajo, kako pomembno je varčevati denar in biti dobrodelen.
Na dan, ko je Marc prejel zakrament, so mu nekateri sorodniki prinesli darila. Od dedka je prejel nalivno pero, ki si ga je dolgo želel, prejel je tudi škapulir in uro.
Eden izmed sorodnikov mu je dal denar, z namenom, da si kupi, kar si želi. Ko je Marc odprl ovojnico, so se mu oči zaiskrile. Starši so bili prepričani, da se je razveselil, ker bo lahko postal malo bolj samostojen in se odločil, za katero stvar bo namenil denar.
Njegova mama se je tisto noč spraševala, kaj bo Marc naredil s temi evri. Razmišljala je, da si bo verjetno kupil kakšno video igrico, superge, bo kam povabil svoje prijatelje ali pa bo denar prihranil.
Naslednji dan je Marc kot običajno v naglici prišel na zajtrk, tako da ga je mama komaj vprašala, kaj bo naredil z denarjem.
Medtem ko je hitro pripravljal stvari za šolo, je odgovoril, da bo denar namenil za župnijo, saj so ga tam naučili, da je treba ljudem v stiski pomagati.
Marc se je za to dejanje odločil povsem sam. Dejstvo pa je, da je dober zgled prejel ravno v župniji. Kar mu razlagajo pri katehezah, v šoli in doma in mu to z zgledom tudi kažejo, ga vsak dan uči, kako živeti kot kristjan.
Starši pri vsaki maši del denarja namenijo pomoči potrebnim, mama je sodelovala v dobrodelnih akcijah, pekla pecivo, pomagala pri razdeljevanju hrane za uboge in še veliko drugega.
Vse to je Marc opazoval in se mu je vtisnilo v srce. Čeprav je nagajiv in včasih tudi pri verouku kaj ušpiči, si je zapomnil, kaj je pomembno. Starše pa je naučil, da imajo tudi nagajivi otroci lahko zlato srce. Marcov dar ne bo rešil sveta, gotovo pa ga bo izboljšal.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
