Aleteia logoAleteia logo
Aleteia
Pet, 22. januarja |
Sveti Anastazij
home iconŽivljenjski slog
line break icon

Koliko dajati za dobrodelne namene? "Da malo zaboli"

DONATION

photo-denver | Shutterstock

Družina - objavljeno 09/12/19

Ljudje potrebujejo materialno pomoč. Ob tem pa je prav, da se zavedamo, da so še druge potrebe, stiske in oblike revščine, ki so morda še hujše

Vprašanje bralca:

V Apostolskih delih beremo, da so si prvi kristjani med seboj delili materialne dobrine, imeli so “vse skupno”. Z ženo se večkrat sprašujeva, koliko naj bi midva dala za dobrodelne namene. Čeprav sama nimava ne vem kakšnih prihodkov, čutiva, da bi redno namenjala del mesečnih sredstev za ljudi, ki potrebujejo pomoč. Nekje sem slišal, da naj bi človek dal toliko, da vsaj “malo zaboli”. Kakšno je vaše mnenje?


SOUP KITCHEN

Preberite še:
Najstnik zadnje mesece svojega življenja namenil služenju ubogim

Odgovarja Anton Jamnik, ljubljanski pomožni škof:

Dovolite, da z odgovorom na vprašanje vas in vaše žene začnem iz malo širšega konteksta dobrodelnosti oziroma sočutja do naših bližnjih: “Lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti …” (prim. Mt 25, 31–46).

Ne visoke teorije, ne še tako imenitni sklepi, super načrtovanja, seje, ampak dejanja, ki izvirajo iz srca naše vere, bodo ključna ob poslednjem srečanju s Kristusom, ali kot je zapisala sv. mati Terezija: “Naše delo nas kliče, da vidimo Jezusa v vsakem človeku. Vsak posebej je Jezus v svoji boleči preobleki. Lačen ljubezni gleda nate. Žejen prijaznosti te roti zanjo; brez zaupanja je in upa vate; bolan je in v ječi – prijateljstva hoče od tebe.”


EMA IN ŽAN PIRNAR

Preberite še:
Po prostovoljski izkušnji: “Madagaskar ukrade srce”

Res je, ljudje potrebujejo materialno pomoč. Ob tem pa je prav, da se zavedamo, da so še druge potrebe, stiske in oblike revščine, ki so morda še hujše in se med seboj prepletajo: materialna, duševna, duhovna revščina in socialne stiske.

Če imamo to pred očmi, potem bo tudi odgovor na vprašanje, koliko naj bi dali, oziroma kot ste slišali, “toliko, da vsaj malo zaboli,” veliko lažji. No, verjetno je to, “da malo zaboli”, predvsem to, da podarimo toliko, da ob prihodkih, ki jih imamo, npr. v adventu živimo malo bolj skromno in prihranjeno podarimo v določen namen; oziroma da se nečemu odpovem, kar mi je sicer prijetno, npr. da grem v adventu desetkrat manj na kavo in prihranjeno darujem v dobre namene (kava je samo simbol za mnoge druge reči).


ANA KAVČNIK

Preberite še:
Prostovoljna gasilka: “Ko zapiska pozivnik, pustiš vse in greš”

Bistveno je, da pri darovanju ne pozabimo, da podariti pomeni presegati preračunljivost; presegati zmotno mišljenje, češ zdaj pa sem nekaj podaril in je za eno leto mir in se lahko spet prepustim svojem ugodju in udobju. Na zunaj človek sicer lahko igra neki populizem, navidezno sočutje, “velikega dobrotnika”, ampak človekovo srce je jasno in neizprosno: “Je to res bilo dejanje ljubezni in pravičnosti ali pa je bil ospredju bolj moj ego in želja po navidezni pomiritvi in želja po pozornosti?”

Vem, da je vaše vprašanje zelo iskreno, in prav zato boste glede na to, kakšne so vaše možnosti, z ženo najbolj modro in preudarno presodila, koliko lahko podarita. Ja, “malo zaboli”, ampak to je tista pozitivna bolečina vsaj na dolgi rok, v kateri se korak za korakom gradi pristen in zdrav odnos do materialnih stvari. Že modri Seneka je zapisal: Materialne stvari modrim ljudem služijo, neumnim pa gospodujejo!


klic dobrote 2019

Preberite še:
Klic dobrote 2019: Vsako človeško srce je poklicano k dobroti

Prositi, podariti in zahvaliti se – to so prabesede človeškega sožitja. Pri tem je najpomembnejše, da pri dajanju človeka ne ponižamo in ne prizadenemo njegovega dostojanstva, zato naj se to ne dogaja zviška. Po drugi strani pa moramo tudi sami pustiti, da nas kdo obdaruje, ne da bi se za vsako ceno hoteli oddolžiti. Človek, ki je zares hvaležen in zna obdarovati druge, zna tudi sprejemati.

Adventni čas nas vabi, da naredimo nekaj lepega in dobrega za Boga, naše bližnje in za same sebe oziroma kot je zapisano na pročelju najstarejše univerze v Aziji, sv. Tomaža v Manili na Filipinih: To, da si in kar si, je Božji dar tebi; to, kar boš naredil iz svojega življenja, pa je tvoj dar Bogu in ljudem in samemu sebi.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 48. 


SAINT NICHOLAS

Preberite še:
Otroško zaupanje v Miklavža


MODLITWA ADWENTOWA

Preberite še:
Kaj je (in kaj ni) advent


PALCJE

Preberite še:
Vas Palčje, kjer ni palčkov, stoji pa cerkvica Svetega Miklavža

Tags:
dobrodelnostpomoč
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
1
Tina Martinec Selan
Mama, ki ruši tabuje: prvega otroka je rodila pri 19 letih, zadnj...
2
Lojze Grčman
Rak dojk pri 27 letih: "Vsak večer me je bilo strah, ali se bom z...
3
MILENA MIKLAVCIC
Lojze Grčman
Ko bi ji tašča z veseljem prisolila dve okrog ušes, jo je objela ...
4
DOUBLING DOWN MOM
Cecilia Zinicola
Mama dvojčic z Downovim sindromom: "Izbrala bi ju točno takšni, k...
5
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nikoli nisem razmišljal...
6
STEPHANIE
Arthur Herlin
Pri 26 letih pustila vse in vstopila v samostan: "Žejalo me je po...
7
Anamarija Jere
Preden zvečer kar padete v posteljo, naredite teh 5 korakov
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.