Ana Pavlin je bila v lanskem letu okronana za 24. vinsko kraljico Slovenije, zaradi epidemije je mandat ohranila tudi v tem letu, pred tem je bila izbrana tudi za 20. cvičkovo princeso.
Končuje magistrski študij turizma na Ekonomski fakulteti v Ljubljani, poleg tega pa je zelo aktivna tudi doma, saj imajo turistično kmetijo, imenovana Matjaževa domačija, kjer tujim in domačim gostom predstavljajo zgodbo o cvičku, v najem pa oddajajo tudi tri zidanice.
Rada ima glasbo, igra orgle, v času pred koronavirusom je z dvema prijateljicama vodila otroški pevski zbor, včasih pa rada tudi sama pri sebi kaj zapoje.
Za ogled fotogalerije kliknite tukaj
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Moj idealen začetek dneva je ponavadi v nedeljo, ko vem, da nihče v družini nima nobenih službenih obveznosti. Že takoj zjutraj ponavadi sledi malo boljši in predvsem bolj umirjen zajtrk, pred zajtrkom oziroma po njem sledi obisk svete maše, potem kuhanje nedeljskega kosila ter popoldansko igranje z nečakinjo in nečakom.
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Ponavadi zjutraj nisem kaj dosti zgovorna, pa tudi nimam neke rutine, ki bi se je držala vsako jutro. Zelo je odvisno tudi od tega, kako se počutim in kakšne obveznosti me čakajo v tistem dnevu. Če so te obveznosti povezane z vinsko kraljico Slovenije, vstanem z veliko večjim navdušenjem, včasih si tudi kaj zapojem.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se veliko bolje počutim. Pa tukaj ne gre za to, da si oblečem najdražja oblačila, ali to, da je urejenost pogojena s tem, koliko “znamk” ali ličil imam na sebi. Če sem urejena, se posledično bolje počutim v svoji koži in nastopim bolj samozavestno.
4. (Pre)izkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Še sedaj sem hvaležna vsem sorodnikom in prijateljem, ki so verjeli vame in me spodbujali, da sem se odločila in prijavila na razpis za 20. cvičkovo princeso.
Tega leta ne bom nikoli pozabila, saj sem pridobila veliko novih prijateljstev, spoznanj, izkušenj, znanja, obiskala različne dogodke po celotni Sloveniji ter promovirala našo vinorodno deželo na čelu z našim cvičkom. Zagotovo vem, da če ne bi bila cvičkova princesa, verjetno ne bi toliko verjela vase in se prijavila tudi za vinsko kraljico Slovenije.
5. Smo v času koronavirusa, zato je vaša izkušnja verjetno drugačna od tistih, ki jih imajo vaše predhodnice. Pa vendar, kako je videti leto vinske kraljice?
Ponavadi je v enoletnem mandatu, ki se je v mojem primeru spremenil kar v dvoletnega, leto vinske kraljice zelo pestro. Skozi celo leto potekajo različni dogodki, festivali, sejmi in izobraževanja po celotni Sloveniji in po tujini, kjer v prvi vrsti promoviraš slovenska vina, vinogradništvo ter širiš in spodbujaš kulturo pitja vina.
V času svojega kraljevanja sem imela veliko načrtov, s katerimi bi slovenskim vinogradnikom vsaj malo pomagala in jih motivirala, da vztrajajo v vinogradništvu. Namesto tega se v tem obdobju vsi vinogradniki soočamo z zelo velikimi izzivi, ki jih je prinesel novi virus.
Z odpovedjo dogodkov, festivalov ter zaprtimi gostinskimi obrati je veliko vinogradnikov postavljenih pred dejstvo, kaj bodo storili s presežki vin. K poslabšanju stanja je svoje pripomogla še pomladanska pozeba, ponekod pa tudi toča, tako da stanje v našem vinogradništvu res ni zavidljivo.
6. Zakaj je pomembno, da ima Slovenija vinsko kraljico?
Nosilec projekta Vinske kraljice Slovenije je Pomurski sejem, ki vsako leto razpiše izbor za vinsko kraljico Slovenije. Slovenska vinska kraljica je krona slovenskega vinogradništva ter poslanica slovenskega turizma in kulturne dediščine. Doma in v svetu predstavlja vse tri vinorodne dežele. Poleg tega vsaka vinska kraljica doda še svojo noto.
Jaz sem se v svojem mandatu zelo zavzemala za male vinogradnike. Za slovensko vinogradništvo je namreč značilna velika razdrobljenost. 90 odstotkov vinogradov je manjših od enega hektarja. To dejstvo uvršča Slovenijo med t. i. butične proizvajalce vin. Mali vinogradi s številnimi zidanicami dajejo naši kulturni krajini izjemen pečat.
Po številu vinskih kleti, zidanic in hramov smo Slovenci prav gotovo svetovni rekorderji, če že ne absolutno, pa gotovo na število prebivalcev. Naša vinogradniška dediščina predstavlja neprecenljivo bogastvo, ki ga prinašamo v naravno in kulturno zakladnico narodov Evrope.
Storiti moramo vse, da jo ohranimo in prenašamo tudi na prihodnje rodove. In na tem mestu zelo pomembno vlogo igra vinska kraljica Slovenije, ki širi kulturo pridelovanja, negovanja in kulturnega uživanja vina.
7. Katera znanja o vinu bi moral imeti vsak posameznik? Je kaj, kar bi o vinu radi naučili vsakega človeka?
Vino ima od nekdaj pomembno vlogo v življenju človeka. Pravilno uživanje vina nam izboljša razpoloženje, okrepi naše telo, razveseljuje duha, odganja skrbi, lajša življenjske težave in vliva optimizem. Zdravemu človeku daje vino moč, pogum in samozavest, bolniku je zdravilo, okrepčilo in tolažba.
Vino so že v starem veku uporabljali kot zdravilo in kot zaščito pred infekcijskimi boleznimi. Na nekaterih klinikah v Južni Ameriki bolnikom pri kosilu postrežejo vino. Unesco je na svoj seznam nematerialne kulturne dediščine človeštva uvrstil tudi francosko gastronomijo.
Francoski obed ima za cilj družabnost, praznovanja ob življenjskih dogodkih, doživetja ob vinih in jedeh, pridelanih v bližnjem okolju. Eden od elementov francoskega obeda, ki je poudarjen v priznanju Unesca, je “harmonija med jedmi in vini”. Namen Unescovega priznanja je prenašati tradicionalno prakso na mlajše generacije in širiti gastronomsko kulturo med narodi po svetu.
Študije dokazujejo, da zmerni pivci vina živijo dlje kot abstinenti in čezmerni pivci. Mnoge raziskave so dokazale, da so ljudje, ki redno uživajo vino med obroki hrane, mnogo manj dovzetni za različne bolezni. Rek, da pomeni za odraslega človeka kozarec vina to, kar dojenčku mleko, ima svojo fiziološko in psihološko podlago.
Sodobna medicina je vino skoraj povsem izrinila iz zdravilstva in ga zamenjala z različnimi pripravki farmacevtske industrije. Naša družba je zasvojena z raznimi pomirjevali in poživili. To je težava, ki se je sploh ne zavedamo.
Mladina uživa različne gazirane pijače, ki jim dodaja visoko koncentrirani alkohol. Oboje je seveda, za razliko od vina, škodljivo za človeški organizem. Ključ je v zmernosti in želim si, da bi se kultura pitja, v kateri je glavno načelo spoštljivost do vina, bolj razširila, tudi med mlade.
Ne nazadnje pa imata vino in vinska trta izjemno vlogo tudi v Svetem pismu, kjer je omenjeno več kot petstokrat. Vemo, da je prvi Jezusov čudež, zapisan v Svetem pismu, vezan na vino. Gre za svatbo v Kani Galilejski, ko je Jezus na materino prošnjo spremenil vodo v vino.
Vino je postalo tudi simbol Kristusove krvi, vinska trta pa simbol življenja: “Jaz sem trta, vi mladike,” pravi Jezus, ki je pri zadnji večerji kruh označil za svoje telo, vino za svojo kri.
Vino in voda se prepletata tudi pri liturgičnem obredu, ko se mešata vino kot Kristusova kri in voda kot simbol vernega ljudstva. Kruh in vino sta torej simbola blagostanja, ki ju je treba spoštovati, kar pomeni, da ju ne smemo uporabljati brez potrebe, po nemarnem, brez dobrega namena.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Običajno sem slabe volje, ker se mi nekaj neprijetnega zgodi ali pa imam občutek, da mi nekaj primanjkuje, da sem za kaj prikrajšana. V takem primeru najdem rešitev v hvaležnosti. Poskusim se spomniti, za kaj vse sem lahko Bogu hvaležna, in zelo hitro ugotovim, da je seznam stvari, za katere sem lahko hvaležna, neprimerno daljši in pomembnejši kot tisto, za kar mislim, da sem tisti trenutek prikrajšana …
9. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Nimam kakšnega posebnega rituala. Pred spanjem se preprosto zahvalim za preživet dan in v pričakovanju novega hitro in mirno zaspim.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ima vsaka od nas svojo edinstveno nianso delovanja in vsaka od teh je pomembna svetu.
Ženska ženski
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
