Kaj storiti, ko pride do prepirov v zakonih naših otrok?

Pa vendar obramba staršev otroka ali staršev otrokovega zakonca ne bo razrešila prepira.

“Nejc je zelo prijeten!” Izrečena misel, ki jo je Ana izrekla med prepirom njenega sina in njegove žene Janje, je še dolgo ostala zarezana v Janjino srce. “Vem, da se ne bi smela prepirati vpričo tašče in tasta,” priznava Janja, “vendar ne zmoreva vedno nadzorovati čustev. Čeprav sta bila priča prepiru, se ne bi smela vmešati. Občutek sem namreč imela, da se je ves svet obrnil proti meni,” je 30-letna žena povedala za francosko Aleteio.

Preberite še:Zaradi česa se zakonci največ prepiramo?

Martin pa je zadovoljen: “Ne glede na razlike med nama z ženo Klaro se njeni starši vedno postavijo meni v bran, da se v nesporazumu ne bi čutil osamljenega,” pravi inženir. S takšnim ravnanjem se Klara načeloma strinja. “V tem zaznam željo svojih staršev, da Martinu priznavajo polno pripadnost družini. Toda priznam, da se mi včasih zdi tudi krivično, ne glede na vse sem vendar jaz njuna hči …”

V obeh primerih so ljudje prizadeti. Katero ustrezno držo torej zavzeti, kadar smo priča prepiru v zakonu naših otrok? Ali se je treba zavzeti za razrešitev nesporazuma, poskusiti narediti nekaj, da se bodo vsi spravili med seboj, ali se postaviti na svoj breg?

Preberite še:Izognite se prepirom, ki škodijo vašemu zakonu

“Treba je poudariti, da starši nimajo besede v zakonskem življenju svojih otrok,” pojasni Laurence de Saint Vincent, zakonska in družinska svetovalka v pariški svetovalnici Mots Croisés. “Starši lahko ponudijo svojo oporo in pomoč, če je to mogoče, toda samo če odrasel otrok ali njegov zakonec to prosita.”

Kaj torej storiti, ko smo priča prepiru v zakonu otroka? Kot starši v takšni situaciji gotovo trpimo in potreba pomagati otroku se lahko spremeni v obrambo. Postavljanje na eno stran po mnenju svetovalke zakoncema sploh ne pomaga pri razreševanju nesoglasja.

Izabela se spominja: “Mati me je dolgo branila v prepirih z mojim možem. Sčasoma in ob pomoči psihologa sem spoznala, da je bilo njeno vedenje zelo vsiljivo. Bolj ko me je branila, bolj se je situacija zapletala. Kot bi pred možem mahala z rdečim robcem.”

Preberite še:Povem vam, zakaj se mi prepir v družini zdi pohujšljiv

“Tema je zelo delikatna. Ko se prepir odvija vpričo enega od staršev, ta tako rekoč postane ‘talec’ prepira. Nehote je vpleten,” pojasnjuje Laurence de Saint Vincent in nadaljuje: “Lahko vprašamo, kaj se dogaja in predlagamo pomoč.” Kajti prisostvovati zakonskim scenam ni ravno prijetno. Lahko ju tudi prosimo, da se v prihodnje ne kregata pred vsemi.

Mogoče pa gremo ven iz prostora, da zakoncema omogočimo zasebnost. “Tista sredinska rešitev bi bila reči: ‘Vidim, da vama nekaj ne gre, umikam se, da se bosta lahko pogovorila.’ Seveda se lahko ob koncu pozanimamo, ali sta dobro, a še vedno brez vmešavanja v njun zakon,” pojasnjuje Laurence de Saint Vincent.

Kako obvladovati čustva, ko vidimo, da se otrokov zakonec nanj spravlja z besednim nasiljem? Tudi če bi najraje zabrusili: “Kako si upaš z njim tako govoriti?” Laurence de Saint Vincent svetuje, da smo pozorni na čustva in se vzdržimo želji braniti lastno potomstvo. Če se je res težko upreti odzivu, pa je bolj učinkovito zastavljati odprta vprašanja: Ali mislite resno, kar govorite?

“Starši se lahko vmešavajo v zakonske prepire svojih otrok, samo kadar pride do nasilja,” zaključi Laurence de Saint Vincent.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.

Preberite še:“Trenutki v dvoje so lahko čisto preprosti, pomembno je, da so redni”

Preberite še:Dogodivščine z morja. Kaj tovori Matjaž in na koga misli Simona?

Preberite še:Navdihujoč nauk 88-letne igralke, ki je zablestela v filmu o Lurdu