Pater Karel Gržan, ki je kaplan v Lučah in Solčavi, se je tako kot mnogi v Zgornji Savinjski dolini soočil s hudimi poplavami, ki so te dni prizadele Slovenijo.
Več dni je bil kot drugi odrezan od sveta, brez elektrike, telefonskih povezav in dostopa do drugih ljudi. V pogovoru za radio Val 202 je spregovoril o tem, kako močno je neurje uničilo njegove kraje, predvsem pa se je dotaknil dejstva, kako pomembno je, da v teh trenutkih ljudje stopimo skupaj in si pomagamo na najrazličnejše načine.
Povedal je, da se v teh dneh groza, ki so jo prinesle strašljive okoliščine, meša z izjemno lepoto, ki se kaže v izkazani sočutnosti in povezanosti med sosedi. Ko so jih ločevali potoki, ki so narasli v deroče reke, so si najprej samo mahali, po nekaj časa pa so lahko spet vzpostavili povezavo in se srečali.
“Takrat spoznaš, kaj je prioriteta. Prioriteta je življenje in prioriteta je sosed. Nič ni toliko vredno, kot je bližina, sočutje, in mogoče nas je ta ujma naučila tega bistvenega in tega ne smemo pozabiti.”
Obvarovan pred najhujšim
Gržan je povedal, da je imel veliko srečo, da na potoku, ki gre mimo njegove hiše, stoji mlin, ki je preusmeril tok. Če ga ne bi bilo, bi deroča voda odnesla hlev, v katerem je bil ravno takrat s svojim konjem.
Pater je povedal, da je človek v trenutku, ko se dogaja najhuje, v sebi miren, nato pa za njim pride “živčevje”. Ko so se po nekaj dneh pri njem zbrali sosedje, je videl, kaj jim je najbolj pomagalo.
“Pomaga, da drug drugemu govorimo, bila je silna potreba, da smo drug drugemu izrekali tisto, kar se je v nas nabralo kot groza, in to priporočam ljudem, ki so doživeli stisko: govorite, govorite, pripovedujte, dajte iz sebe, da se ta napetost sprosti, ne je zapreti vase, da vas ne poškoduje. Sočutna bližina je tista, ki je rešujoča in odrešujoča. Danes smo drug drugemu ena velika priložnost, da si izrekamo svojo doživljajsko resničnost in da se zopet okrepimo.”
Gržan je pohvalil civilno zaščito in jim izrekel globok poklon. Poudaril je, da se ljudje v stiski vedno dobro znajdemo. Sam ima na primer plin, sosedje pa vodo, zato so se združili in skupaj skuhali obroke.
“Videl sem žive angele”
Ustvarile so se take pristne vezi, prej nismo imeli časa, saj veste, človek ima toliko obveznosti, kar naprej se nekam mudi, zdaj pa imamo čas. Po ne vem koliko letih sem s sosedi igral karte, si morate misliti. 😊Bral sem, prepustil sem se v mir, tišino, tudi mati zemlja zelo razelektri.
Zelo zanimiva je stara legenda, ki govori, kako so ljudje prvotno živeli v izjemnem sožitju med seboj in naravo, to zlodeju ni bilo všeč in je s kremplji razoral zemljo in nastale so katastrofe, ampak potem so prišli angeli in pokazali ljudem, kako vzpostaviti vez. En angel je stopil na eno stran deročega potoka, drugi na drugo, krila so prišla skupaj in zdaj po teh dneh sem videl žive angele – ljudi, ki so z enega brega na drugega zopet vzpostavili vezi, in to je bilo najbolj ganljivo.
Ob koncu pogovora za radio Val 202 je še enkrat poudaril, da je bližina rešilna.
Trajalo bo, ampak vse bomo zmogli, ker imamo drug drugega. Tudi iz te katastrofe lahko Slovenci potegnemo globoko spoznanje. Nas kar naprej ločujejo na en in drugi breg in moramo biti drug proti drugemu. Ne, močni smo, ko smo skupaj, ko se pogledamo v oči, ko si pomahamo, ko vemo, da je raznolikost, ampak ta raznolikost nas lahko bogati.
Kot je rekel Anton Trstenjak, enoumnost je dejansko siromaštvo, ko pa raznoliko mislimo in ko znamo to raznolikost med seboj povezati z iskrenim pogledom v oči, z dobrim namenom, potem smo močni, zmagoviti. Tudi sedaj – razmere so katastrofalne, ampak mi smo zmagoviti v tej povezanosti in ta povezanost je izjemen kapital, ki pretehta marsikaj od tega, kar smo sedaj izgubili. Vse se bo uredilo, skupaj držimo!
