V svetu, ki vztraja pri reševanju mnogih problemov z agresijo in nasiljem, ne bomo dosegli nič dobrega, če bomo na tak način vzgajali tudi svoje uporniške najstnike. Eden od načinov, kako se lahko konstruktivno soočimo z uporom ali neposlušnostjo mladostnikov, je, da najdemo trenutek za pogovor, medsebojno poslušanje in razumevanje razlogov za vedenje, ki smo ga zaznali.
Preden se zatečemo k opozarjanju, grajanju ali – še huje – kaznovanju, je treba situacijo dobro preučiti in poskušati priti dogajanju do dna. Zelo pomembno je, da se zavedamo čustev, ki jih prebuja otrokov upor in izzivanje. V nas lahko povzroči jezo, bes, razočaranje, frustracijo, zamero, ponos in celo občutek užaljenosti zaradi njegove neposlušnosti.
Normalno in razumljivo je, da se tako počutite. Vendar pa je pomembno, da pred nenadno reakcijo premislite, kako želite v tem trenutku nastopiti in kaj želite sporočiti svojemu otroku.
Na primer, predstavljajte si, da vas prometni policist ustavi, ker ste prevozili rdečo luč, in namesto da bi vam preprosto izdal kazen, začne zelo jezno vpiti in vam na dolgo govori o napaki, ki ste jo pravkar naredili. Zagotovo ima to moč, vendar to ne pomeni, da ima dovoljenje, da na tak način izraža svoja čustva in grdo ravna z vami.
Enako velja za vaš odnos do otrok. Vi imate avtoriteto in odgovornost, da jih vzgajate, ne pa tudi dovoljenja, da to počnete na slab način. Torej, naslednjič, ko boste morali postaviti mejo ali se odzvati na njegovo nezaželeno vedenje ali dejanje, se poskušajte vzdržati, da se ne boste burno odzvali pod vplivom negativnih čustev.
Vzemite si čas za pogovor in povejte, kaj vas je zmotilo, naučite ga, da imajo dejanja lahko slabe posledice, vendar ničesar od tega ne storite, če čutite pretirano jezo.
Zgled vzgaja
Če se med prepirom veliko razburjate, hitro razdražite, žalite, namesto da bi govorili mirno in premišljeno, se bodo tako začeli obnašati tudi vaši otroci. Lahko se zgodi tudi, da bodo izgubili spoštovanje do vas, če ste bili žaljivi in ste se vedli neprimerno.
Morda nas starše sprejemanje svojih slabosti in napak pri uveljavljanju avtoritete stane veliko dela, vendar se je vredno zavedati, kaj počnemo, in svoje vedenje pravočasno popraviti. Kazni, graje in prepiri imajo lahko kratkoročen učinek in ustavijo trenutno neustrezno vedenje, vendar imajo lahko srednje- in dolgoročne resne posledice, zato je treba dobro razmisliti, preden se zatečemo k njim.
Kaj se zgodi, ko grajamo, kaznujemo in se prepiramo s svojim otrokom?
- Odnos med staršem in otrokom je načet in povzroča oddaljevanje in izgubo zaupanja.
- Zaradi kazni se lahko najstniki počutijo neljubljene in celo zavrnjene, zlasti če so bili kaznovani iz jeze. To pri otrocih običajno povzroči zamero.
- Najstniki kaznovanje in prepiranje pogosto povezujejo z močjo in nadzorom, kar jih lahko spodbudi, da se zatečejo k negativnemu vedenju, da bi pridobili pozornost. To jih lahko celo pripelje do tega, da želijo manipulirati s svojimi starši in izzivajo s početjem, ki se ga pred kaznovanjem niso posluževali.
- Kazni ne učijo, kaj je treba storiti ali primerno popraviti, le zatirajo, česar se ne bi smelo storiti, ne razložijo pa, kako nekaj narediti bolje ali se temu izogniti.
Boljša alternativa
Namesto prepiranja in kaznovanja je veliko bolje spodbujati pozitivno disciplino, ki temelji na dialogu, empatiji in razumevanju, pomaga pri vzpostavljanju dogovorov, ki otroke vodijo do tega, da vedo, kaj morajo storiti in kako ugoditi zahtevam staršev.
Poleg tega je veliko bolje, da se z njimi pogovorite in jim razložite, zakaj so njihova vedenja neprimerna, ter se prepričajte, da so jih pravilno razumeli, da jim vlijete samozavest. To je zelo pomembno, saj bodo tako tudi vedeli, da smo tukaj, da jim pomagamo in jih spodbujamo k učenju in izboljšanju.
Upamo, da vam bodo ti nasveti pomagali izboljšati odnos z otroki, ne da bi pri tem ogrozili ljubezen in zaupanje, ki ga imate drug do drugega.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
