Kaj ima aspirin, univerzalno zdravilo za glavobole in migrene, z enim od neapeljskih zavetnikov?
Sveti Aspren ali Asprenas
Izročilo pravi, da je sv. Peter na poti v Rim skozi Neapelj srečal zelo bolno žensko po imenu Candida. Apostol jo je ozdravil v imenu Jezusa Kristusa. V zahvalo za čudežno ozdravitev je žena prosila Petra, naj ozdravi njenega bolnega prijatelja Asprena.
Po ozdravitvi sta se Candida in Asprenas spreobrnila in krstila. Preden je sveti Peter odšel v Rim, je svetemu Asprenu prepustil vodenje Cerkve v Neaplju. Ta je postal prvi škof mesta in službo opravljal 23 let. Palico, s katero naj bi Peter ozdravil Asprena, hranijo v zakladnici sv. Januarja.
Postopoma je sv. Aspren izgubljal slavo med neapeljskimi zavetniki, ki jih je kar 56. Najbolj znan med njimi je sv. Januar.
Oltar, ki je zdravil glavobole
Legenda pravi, da so ob koncu 19. stoletja, ko je bila sprejeta odločitev, da se celotno območje zravna z zemljo, da bi zgradili sosesko, porušili majhno kapelico, posvečeno sv. Asprenu.
Zahvaljujoč posredovanju princa Ferdinanda Colonna di Stigliana je bila kapela rešena. Mestni svet je spremenil načrt, da bi ohranil kapelo. Ko so se spustili v hipogej kapele, so odkrili majhno votlino, ki ni bila nič drugega kot svetnikov dom.
Na tem mestu so verniki zgradili oltar iz skale, na dnu katerega je bila luknja, v katero so vtaknili glavo, da bi prosili sv. Asprena, naj jim pomaga pri zdravljenju glavobolov. V isti kapeli si lahko ogledate podobo svetnika, ki ozdravlja žensko z migreno in moškega z artritisom.
Tradicija povezuje sv. Asprena z ozdravitvijo glavobolov, ker je bil zaradi vere obglavljen, pa tudi zato, ker se je kesal tako, da si je na glavo položil težak kamen.
Od asprena do aspirina
Trditve, da gre pri ozdravljenih glavobolih za čudeže po priprošnji sv. Asprena, so leta 1899 motivirale farmacevtsko družbo Bayer, da je po njem poimenovala svoje novo zdravilo za glavobole, vročino in vnetja.
Na ta način je Bayer želel počastiti Italijana Raffaela Piria, ki je izoliral salicilno kislino, učinkovino novega zdravila.
Raffaele Michele Rocco Piria
Raffaele Piria, rojen leta 1814 v Scilli v Kalabriji, je bil veliki italijanski kemik in znanstvenik, ki je salicin pretvoril v sladkor in drugo sestavino, ki ob oksidaciji postane salicilna kislina, glavna sestavina aspirina.
Študiral je medicino na univerzi v Neaplju, nato pa se je navdušil nad kemijskimi raziskavami in pri 23 odšel v Pariz, kjer je spoznal veliko znanih kemikov tistega časa. Nato se je vrnil v Italijo in bil ugleden profesor na univerzi v Pisi (1842) in nato na univerzi v Torinu (1856). V Neaplju je bil okrožni tajnik in minister za javno šolstvo (1860–1861).
Če vas mučijo glavoboli ali migrene, molite k svetemu Asprenu, če ne, je vedno na voljo aspirin!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katarina Berden.
