Igra skriti prijatelj je namenjena povezovanju skupine ljudi, ki se med seboj bolj ali manj poznajo. Ponavadi gre za zaključeno skupino ljudi, ki si želijo z malimi pozornostmi popestriti določeno obdobje sobivanja.
V naši službi se ga vsako leto igramo od Miklavža do svetih treh kraljev, ko se tudi razkrijemo in podarimo nekaj vrednejšega. V začetku decembra damo v posodo imena vseh sodelujočih, potem pa vsak izžreba listek in pripravlja presenečenja osebi, ki jo je izžrebal.
Jasno mi je, da je sobivati v skupnosti verujočih velik blagoslov tudi pri skritem prijateljevanju. Kakšen dan, ko mi čas enostavno uide, za svojo osebo molim. Kar je tudi največ vredno. Je pa vseeno lepo dobiti darilce.
Lani sem izžrebala sodelavca, ki je tudi mož in oče. Priznati moram, da je bilo zame kar izziv najti darilca, ki bodo primerna za moškega. Kot ženska nekako bolj razumem žensko dušo in tudi lažje pripravim kaj, kar poboža. Tokrat pa sem za nasvet vprašala tudi v kolektivu. Mislim, da je kar dobro uspelo:
- Pripravila sem kartončke s svetopisemskimi citati in s spodbudnimi mislimi in jih podtikala v predalček za pošto, v telefonski ovitek, žep jakne, torbo …;
- ker vem, da ima rad pivo, sem mu ob petkih v hladilnik skrila lično zavito pločevinko, vsak teden drugo znamko;
- sladkarije … mislim, da ni treba poudarjati velikega pomena čokolad, bonbonov, lizik … 😊;
- molitev: med potjo v službo sem molila za njegovo družino in mu to tudi napisala;
- obisk svete maše in darovanje obhajila za njegovo družino ter mu to tudi napisala;
- trzalico, ker igra kitaro;
- na dan skupnega predprazničnega druženja je dobil zabavne nogavice;
- med božičem in novim letom smo bili na dopustu, zato sem pripravila škatlo z zaprtimi darilci, na katerih je pisalo, kdaj jih naj odpre in kaj naj z njimi naredi;
- kot zadnje darilo sem ga ustno povabila na priljubljeno pijačo. Na druženje nas je šlo več in je bilo prav zabavno.
Hkrati sem pa ves čas skrbela, da me po pisavi ni mogel prepoznati. Karkoli sem napisala na roko, sem pisala z nepravo roko ali v zrcalni smeri.
Kaj pa lahko podarimo ženski oz. kaj sem že sama prejela?
- Dišeče svečke, rože, venček ali karkoli drugega za polepšanje doma;
- pripomočke za ustvarjanje;
- čokolado, liziko, bonbone, kos okusne torte;
- recept za tisto okusno torto, potico, piškote …;
- vsak dan eno sestavino, da bo lahko recept uresničila;
- na mizi čaka že pripravljena topla pijača, ki jo ima rada;
- kartončke z lepimi svetopisemskimi citati ali mislimi;
- molitev in darovanje obhajila pri sveti maši;
- vrečko bonbonov in naročilo, naj jih razdeli med sodelavce;
- posebne nogavice;
- vsak dan en okrasek za novoletno jelko ali eno letvico za leseno različico dreveščka;
- nakit, ki sem ga izdelala sama;
- paket voščilnic, da jih bo lahko poslala dragim.
Kot zadnje darilo, ki naj bi bilo malce več (ponavadi ga podarim obema: tistemu, ki je bil moj skriti prijatelj, in tistemu, kateremu sem jaz bila skriti prijatelj) lahko podarimo vstopnico za koncert ali predstavo (ki se je lahko udeležita skupaj), skodelico, termovko, termofor, knjigo, ki si jo želi, lahko pa preprosto sedeta k mizi in v miru poklepetata.
Vsako leto znova mi je lepo biti del teh malih presenečenj in opazovati, kako so sodelavci veseli darilc drug drugega. Res lepo se pletejo vezi in potem tudi ostanejo močnejše. Če ne drugega, še vedno pijem iz skodelice, ki sem jo dobila ob koncu prvega obdarovanja in se vsak dan spomnim na tisto osebo.
Ko pa sama pripravljam darilca, razmišljam tudi o tem, da ni pomembno, da so velika in draga. Molitvena podpora je popolnoma brezplačna, a je daleč najbolj dragocena. Torej bomo jutri na poti v službo vsi molili za svoje. Naj bo mirno in blagoslovljeno.
