Dandanes se nam večkrat poraja vprašanje, kako živeti vero v vsakdanjih stvareh, dejanjih, srečanjih … Še posebej aktualno je vprašanje oznanjanja vesele novice našim bližnjim.
V knjigi Teologija doma beremo, da je za nekoga, ki vstopi v ljubeč in življenja poln dom, to pokušina nebes in včasih je ta izkušnja po čudežu lahko še globlja, kot če bi vstopil v cerkev. V oddaji Reflektor sva se z gostjo Tino Zevnik pogovarjali o domu kot sredstvu evangelizacije.
Tina Zevnik se najprej predstavi kot žena in mati detetu, ki ga še nosi pod srcem. Zaposlena je v dijaškem domu v Želimljah, delno pa je tudi samozaposlena, saj je fotografinja, oblikovalka in ustvarjalka.
Na omrežju Instagram jo najdemo pod imenom Vedno doma. Sama nam pojasni, da si to vsak lahko interpretira po svoje – počutiti se povsod doma, biti domač v svojem telesu, v tem, kar si …
Dom je kraj, kjer lahko najbolj aktivno ljubiš in služiš
Na začetku sva se pogovarjali o tem, kaj dom sploh je. Pravi, da je to prostor, kjer z možem skrbita, da bosta nekoč prišla v nebeški dom, saj so tu odnosi najbolj pristni in “… lahko najbolj aktivno ljubiš in služiš. Hkrati pa nam predstavlja zavetje, od koder odhajamo v svet in kamor se iz sveta vračamo.”
Zdi se ji pomembno, da se tu počutiš ljubljenega in sprejetega, zato se tudi trudi, da ob prihodu moža preneha s svojim delom in ga pozdravi.
Ko sva se dotaknili krščanskega doma, je najprej omenila križ, Sveto pismo in življenje z liturgičnim časom. Poleg tega pa dom delajo “krščanski” tudi odnosi, ki jih tam živimo. Podobe na stenah naj nam služijo kot opomniki, da živimo v skladu z njimi.
Pomembno je, da imamo odprt um in srce, da se nas dotaknejo in nas spomnijo, naj blagoslavljamo bližnje, molimo … Enako, kot so si včasih ljudje postavljali znamenja ob poteh.
Ne pozabite na gostoljubnost (Heb 13,2)
Poleg odnosov znotraj članov doma je pomembno tudi, kako sprejmemo goste. Z možem rada gostita ljudi in jim posvetita svoj čas. Gostiteljstvo se ji zdi pri kristjanih zelo pomemben vidik udejanjanja vere.
Katoličani “imamo dobro priložnost širiti vero in vrednote s tem, da sprejmemo ljudi v svoj dom, kjer dobijo občutek domačnosti. Imamo prijatelje, ki ne hodijo v cerkev, pridejo pa k nam domov, kjer se čuti mir, ljubezen in to, da so dobrodošli.” Hkrati je tudi za gostitelja lahko to trenutek rasti v veri, da gostom ponudi najboljše, kar premore.
Reflektor? Kaj pa je to?
Kako okrasiti svoj dom, da nas bo spominjal na Boga?
Podelila je tudi nekaj nasvetov za okraševanje doma. Najpomembnejše se ji zdi, da se tega lotimo počasi. Križe, ikone in preostale stvari, ki nam služijo kot opomniki, običajno dobivamo v različnih življenjskih obdobjih. Stvari, ki nam jih nekdo podari ali jih najdemo na posebnih krajih, imajo še večji pomen.
V prostor jih tako umeščamo postopoma, ko vidimo, kje jih najbolj potrebujemo, kam najbolj pašejo. Izpostavila je, da dekorativni elementi niso nujno na prvi pogled “krščanski”, ampak je pomembno, na kaj nas opominjajo. Tina je v studio prinesla nekaj svojih najljubših primerkov, med katerimi se najde tudi okvir s posušenim poročnim venčkom.
Kljub temu, da ni klasičen katoliški okras, jo opominja na obljubo, ki sta si jo dala. Spodbudila nas je tudi, da si kaj izdelamo sami in s tem izživimo svojo ustvarjalnost.
Če vas zanima, kaj po njenem mnenju ne sodi v krščanski dom, kateri je njen najljubši prostor v domu in kakšne izkušnje ima z ljudmi, ki niso kristjani, pa jih je sprejela v svoj dom, ste vabljeni k ogledu celotne oddaje Reflektor.
