Ko se človek sprehaja po vatikanskem Trgu sv. Petra, je nemogoče, da ne bi opazil osupljivega pogleda na ikonično kupolo bazilike, ki se mogočno dviga za egipčanskim obeliskom sredi trga.
Najslavnejši trg na svetu pa ne bi bil to, kar je, če na njem ne bi stala tudi veličastna vodnjaka, ki mu dajeta usklajen občutek simetrije, kar so skozi čas ovekovečili že številni fotografi z vsega sveta.
Vodnjaka, ki stojita na nasprotnih straneh obeliska, sta delo baročnih mojstrov Carla Maderna in Giana Lorenza Berninija. Stari Rimljani so vodnjake gradili v čast vladarjem in za okrasitev javnih prostorov, to izročilo pa je ohranila in še razširila tudi Katoliška cerkev.
Vodnjak na desni strani obeliska je bil zgrajen prvi. Leta 1612 ga je naročil papež Pavel V., dokončan pa je bil leta 1614. Znano je, da je Pavel V. nadziral obnovo enega najpomembnejših rimskih akvaduktov, Trajanovega mostu, in v njegovem zadnjem delu ustvaril t. i. osrednji vodnjak, imenovan Acqua Paola, namenjen oskrbi z vodo v predelu Rima, ki leži na desnem bregu reke Tibere.
Voda iz osrednjega vodnjaka, ki je stal na 225 metrih nadmorske višine na vrhu griča Janikul, je lahko prek sistema podzemnih vodnih rovov oskrbovala vodnjake in javna kopališča, ki so bili na nižjih nadmorskih višinah. To je zagotavljalo zadostno količino vode za projekt novega vodnjaka na vatikanskem trgu.
Leta 1612 je Pavel V. najel baročnega arhitekta Carla Maderna, znanega po nekaterih načrtih za pročelje Bazilike svetega Petra, da bi ustvaril strukturo nad že obstoječim vodnjakom. Maderno je zgradil osmerokotno osnovo, na vrhu pa postavil velik nepravilen bazen s stopnicami in stebri, da bi preprečil prelivanje vode. Na vrh starega rimskega korita je postavil okrasni podstavek s štirimi kamnitimi zvitki, ki ga je dopolnjevalo manjše korito, prekrito s kamnitimi luskami.
Ta gobi podobna struktura omogoča, da se voda spušča z vrha vodnjaka ter se ob dotiku z vrhom višje vaze lomi in iskri skozi kamnite luske.
Na levi strani trga stoji vodnjak, ki ga je zgradil slavni baročni arhitekt Gian Lorenzo Bernini, avtor čudovitega pozlačenega bronastega baldahina v Baziliki svetega Petra. Berninija je leta 1667, 50 let po izgradnji Madernove mojstrovine, papež Klemen X. zaprosil za izdelavo drugega vodnjaka. Njegova gradnja je trajala 10 let, oblikovan pa je bil kot natančna replika Madernove stvaritve. Tako je najslavnejši trg na svetu dobil vodnjaka “dvojčka”, ki obkrožata obelisk in vhod v baziliko.
Oba vodnjaka sta delovala brez uporabe črpalk, zahvaljujoč težnosti in sistemu tlačnih ventilov.
Vodnjaka na Trgu sv. Petra sta v navdih arhitektom po vsej Evropi: po njiju se je zgledoval tudi Jacques-Ignace Hittorff, arhitekt, ki je ustvaril Fontaines de la Concorde na pariškem Place de la Concorde in nekatere vodnjake v Peterhofu, ki jih je naročil Peter Veliki v Sankt Peterburgu.
Danes sta vodnjaka dvojčka, ki delujeta neprekinjeno od izgradnje v 17. stoletju z izjemo kratke prekinitve med hudo sušo leta 2017, med najbolj fotografiranimi znamenitostmi v Rimu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
