Kar 85 odstotkov ljudi si vsako jutro nastavi budilko za lažje prebujanje. Nekateri ne izgubijo niti sekunde in se v trenutku lotijo vsakdanjih obveznosti, so pa tudi takšni, ki težje vstanejo iz postelje.
Ne glede na to, ali uporabljajo dobro staro budilko ali mobilni telefon, slednji dobro vedo, kje poiskati “gumb za dremež”, ki jim omogoča, da svoj dnevni alarm prestavijo za nekaj minut.
To pa je povsem neučinkovit odziv, pojasnjuje Till Roenneberg, profesor človeške kronobiologije na Inštitutu za medicinsko psihologijo Univerze v Münchnu in avtor knjige z naslovom Internal Time (Notranji čas, op. prev.). Po njegovem mnenju teh dodatnih nekaj minut spanja telesu ne daje dodatnega počitka, pač pa mu oteži prebujanje.
Dejstvo je, da je spanec sestavljen iz več faz, ki so različno globoke. Če zahvaljujoč gumbu za dremež po prvem jutranjem bujenju znova zaspimo, se potopimo nazaj v nov cikel spanja, ki se začne s prvo, globoko fazo, to pa nato prekinemo tako, da se že čez nekaj trenutkov spet zbudimo.
“Spalna lenobnost” in kako se ji izogniti
Maria Konnikova, pisateljica in psihologinja na Univerzi Harvard, v članku, objavljenem v ameriški reviji The New Yorker, pojasnjuje, da to vodi v “spalno lenobnost”. “Spalna lenobnost se nanaša na obdobje med prebujanjem in popolno budnostjo, ko se počutite kot omamljeni. Bolj nenadno se zbudite, močnejša je vaša lenobnost.”
Idealno je, pojasnjuje naprej, če poskušamo čas spanja uskladiti s svojo naravno biološko uro, ki jo uravnava predvsem izpostavljenost naravni svetlobi. Posledica tega je, da bolje spimo in se zbujamo spontano ter z veliko manjšo spalno lenobnostjo.
Kljub temu pa po mnenju nekaterih znanstvenikov uporaba gumba za dremež brez zlorabe – in predvsem če se pri tem ne pogreznete nazaj v globok spanec – lahko pomaga, da se nežno prebudite in iz postelje vstanete “s pravo nogo”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
