Ko se otrok rodi, je ena njegovih najmočnejših izkušenj taktilna izkušnja. Novorojenčki namreč še ne vidijo dobro, zato je dotik prek kože, kot je objemanje, držanje v rokah in ljubkovanje način, kako mama (in oče) z novorojenčkom vzpostavita stik.
Otroku pa se ob tem razvija občutek varnosti, sprejetosti in zaželenosti. Nekatere raziskave pravijo celo, da je za njihovo preživetje to prav tako pomembno kot hrana (mleko).
Tudi na oddelkih za nego nedonošenčkov pediatri omogočajo čimprejšnji stik z nedonošenim otrokom, čim je to za otroka mogoče in dovolj varno. Če smo imeli izkušnjo nedonošenčka, to še kako dobro vemo.
Močno se spodbuja, da mama in oče dobita nedonošenčka na golo kožo trebuha ali prsi (čemur se reče “kengurujčkanje”), ker to pri nedonošenčkih izjemno ugodno vpliva na njihovo rast in razvoj, na razvoj možganov, znižuje stres zaradi prezgodnjega rojstva, spodbuja tvorbo hormonov sreče in tako dalje.
In kaj, če mame ni?
V argentinskem mestu Cordoba na oddelek za novorojenčke in nedonošenčke hodi 5o prostovoljcev, da nekaj ur na dan objemajo dojenčke ter nedonošenčke in jih držijo v naročju.
Gre za otroke, ki svojih mam bodisi nimajo, ker so umrle, so poškodovane, ali pa gre za odvisnice ali bolnice, ki ne morejo obiskovati svojih novorojenčkov. Ker torej ti dojenčki nimajo staršev, ki bi jih držali in objemali, na pomoč vskočijo prostovoljci.
Vodja neonatalnega oddelka bolnišnice v Cordobi pravi, da letno pri njih kar 1.500 dojenčkov preživi vsaj nekaj dni na oddelku za intenzivno nego in terapijo. In 15 odstotkov njihovih novorojenčkov nujno potrebuje terapijo “kengurujčkanja”. Marsikatera od prostovoljk je tudi sama mama, priznavajo pa, da je izkušnja prostovoljnega objemanja dojenčkov drugačna od lastne materinske izkušnje.
Irma Castro, ena izmed prostovoljk, ki je upokojena učiteljica, pravi: “Tem novorojenčkom želim dati občutek, da so bili od dneva rojstva naprej ljubljeni in sprejeti. To so veliki borci, imajo neverjetno močno željo po tem, da bi živeli.”
Program objemanja novorojenčkov izhaja iz Kanade, kjer so ga prvič vpeljali za dojenčke mam, ki so zasvojene s heroinom in ne morejo skrbeti za svoje otroke. Tudi v ZDA se program prostovoljstva na področju neonatalne nege lepo obnese, saj ga pozna že kar nekaj bolnišnic po državi.
Glede na to, kako pomembni so prvi dnevi in tedni v razvoju otroka za njegovo celo življenje, lahko rečemo, da je občutek varnosti, sprejetosti in ljubljenosti nekaj, kar bo gotovo vplivalo na življenja mnogih otrok tudi pozneje, ko bodo odrasli.
Ti prostovoljci opravljajo zares veliko delo. Ali kot pravi Jezus: “Kralj jim bo odgovoril: ‘Resnično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.'” (Mt 25,40)
